Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Novice iz občinske hišeopravljal poklic, ki je zahteven in odgovoren,povezan s poznavanjem različnihznanj. Vsi se srečamo s šolskim sistemomin mnogi se še danes spomnijo svojih učiteljev,njihovih besed, pedagoških prijemov,celo tega, kako je vstopil v razred inrazdelil kontrolne naloge, zato je izrednopomembna celota – učitelj kot celostnaosebnost. Učenci nas ocenjujejo in pritem so otroško odkriti, čeprav je sevedaobjektivnost večkrat odvisna od trenutka– ob dobrih ocenah je učitelj vedno najboljši.In prav zaradi tega vrednotenja binaj bil učitelj popoln; strokovno močan,materinsko prijazen, poletno občutljiv infiligransko pošten. Težka naloga, kajne?Verjetno je temelj v tem, da ima učiteljsvoje delo rad, da z veseljem vstopa medučence in s prepričljivostjo prenaša znanje.Ne strinjam se s tem, da se s stranioblasti ob finančnem vrednotenju našegapoklica vedno računa na neko poslanstvo.Res pa je, da če želiš biti uspešen in zadovoljenučitelj, v razredu ne moreš bitisamo v službi. Moraš živeti, se odzivati,sprejemati in vračati iskrive domislice,obenem moraš vzdrževati primerno disciplino,saj drugače ne dosežeš osnovnegacilja – poučevanje. Prav je, da se otrocidobro počutijo v šoli, da so sproščeni, dase imajo lepo, vendar ne na račun pridobivanjaveščin, spretnosti in znanja. Učiteljje moderator, ki naj učence pripelje doustreznega znanja, jih pripravlja za nadaljevanješolanja, za sprejemanje določeneodgovornosti in opravljanje obveznosti.In to se od njega tudi upravičeno pričakuje.Čeprav smo osebnostno različni, jedobro, če se znamo otrokom približati,če si pridobimo njihovo zaupanje in spoštovanje.Ne z grožnjami, z avtoriteto, kiti jo daje samo delovno mesto, ampak zzgledom, z delom, z besedo, z odnosom.Seveda pa učitelji tudi vzgajamo. In topovsod, ne samo v razredu. Ne moremopo hodniku mimo učenca, ki joče, ne dabi ga opazili in povprašali po vzroku.Prav tako ne moremo dovoliti, da nekdo všolski jedilnici razmetava s hrano. Nekjesem prebral, da ni tako hudo narobe, čeučitelj nima priprave, da le v razred vstopis srcem in očmi. In jaz verjamem, da so vnašem zavodu dobre učiteljice in učiteljiter seveda tudi vzgojiteljice, saj je delo napodročju predšolske vzgoje še kako pomembnoin občutljivo.Ste profesor zgodovine in slovenskegajezika. Kateremu predmetu ste boljnaklonjeni, slovenščini, zgodovini, zgodovinislovenskega jezika ali slovenskizgodovini?Ob odločanju za študij sem razmišljal,da bom študiral slovenščino zaradi kruha,saj je bilo lažje za zaposlitev, zgodovinopa za dušo. Potem sem imel srečo, da semnajprej poučeval zgodovino, nato kombinacijo,končal pa sem pri slovenščini, kermi je ravnatelj svetoval, da naj bom takozahteven oz. strog raje pri slovenščini, kerjim bolj koristi. No, strogost je že zdavnajminila, slovenščina pa ostala. Vedno rajesem jo učil. Potrditev sem našel pri pesnikuPavčku: »Jezik je dom. Opredeljujenas, zamejuje in povzdiguje iz nemosti v8govorljivost. Je bit, bistvo, bitje in žitjenašega naroda.« In prav zaradi zadnjegasem pouk slovenskega jezika in književnostivedno tesno povezoval s slovenskozgodovino, saj gorje narodu, čigar mladinane pozna svojih korenin.Danes je vloga ravnatelja zelo široka.Ni več le pedagoški vodja, pač patudi menedžer ustanove, ki pomeni zanašo občino dejansko največji strošek.Kakšen je vaš pedagoško-menedžerskinačrt oziroma kateri bodo vaši pedagoško-menedžerskiipoudarki pri vodenjuZavoda?V okviru Zavoda govorimo o dveh ravneh.Prva je šola, v kateri je 111 zaposlenihin okrog 850 otrok. Tukaj so sredstvatesno povezana z Ministrstvom za šolstvoRS, ki pokriva večino stroškov delovanjaZavoda. Tukaj je sistemizacija, so pripravljeniprogrami, so določeni pogoji.V okviru tega so pogosto objavljeni tudirazpisi, za računalniško opremo na primer,ki jih bomo budno spremljali in senanje tudi prijavljali, da se obdrži ravenopremljenosti na matični šoli in še okrepina podružnicah. Vsekakor računam naustanovitelja, da nam bo s sredstvi omogočalkakovostno vzdrževanje stavb inokolice, torej tudi igrišč. Ker smo v vsehvečjih nakupih podvrženi javnim razpisom,bomo iskali najugodnejše ponudnike,vendar ne na račun kakovosti. Razmišljampa tudi o pridobivanju donatorskihsredstev, saj opažam, da nekaterih idejne bomo mogli uresničiti samo s čakanjemna sredstva od občine, ker jih ne bo.Drugo področje je predšolska vzgoja (38zaposlenih in približno 220 otrok), kjerso sedaj vrtci odvisni samo od sredstevustanovitelja oz. staršev. Mnogo organizacijskihpotreb – od osebnih dohodkovzaposlenih, jubilejnih nagrad, prispevkov(kar predstavlja skoraj 75 % cene) doprehrane, čistil in drugega materiala – sekrije iz cene oskrbnin. Ta se določa pometodologiji, predpisani s strani države,ki pa se po Sloveniji različno udejanja, sajceno na koncu potrdi občinski svet. Želimobdržati raven plačila vrtca, saj je žezdaj med najvišjimi, kar pomeni, da bomoše vedno varčevali, skrbno izbirali ponudnike,optimizirali porabo stroškov, ampakob tem še vedno nudili kar najboljševarstvo otrok. Vesel bi bil, če bi se tudifinanciranje predšolske vzgoje urediloprimerljivo s šolskim sistemom, da bi setako postopoma odpravile razlike. Obnova,vzdrževanje, naložbe – to pa je tudi