Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Novice iz občinske hišeRoman Brunšek, prof. in ravnatelj Javnega zavoda Osnovna šola in vrtec ŠkofljicaAnalize kažejo, da drugo letodvoizmenski pouk ne bo potrebenRoman Brunšek – profesor slovenskega jezika in zgodovine, učitelj na OŠ Škofljica in nato v Gimnaziji Želimlje, izvajalec naštudijskih skupinah, lektor v Poletni šoli slovenskega jezika, recenzent učbenikov, vodja različnih projektov, scenarist, režiser inpovezovalec mnogih občinskih prireditev, svetnik in podžupan za družbene dejavnosti – je postal ravnatelj Javnega zavoda Osnovnašola in vrtec Škofljica.Junija vas je za ravnatelja ZavodaOŠ in vrtec Škofljica poleg sveta Zavodain občinskega sveta potrdil tudi minister.Ste pričakovali, da boste ravnovi izbrani izmed deseterice kandidatov?Zakaj?Vsaka kandidatura naj bi bila premišljena,vpeta v realnost dogajanja, pospremljenas sprejemanjem posledic,prepletena z odgovornostjo in vizijo prihodnosti.Dobro pa je, če zaupaš vase insi prežet s kančkom optimizma. Ker semdobro poznal razmere v zavodu, me jebilo prihodnosti do določene mere strah,saj ni povezana z udobjem in brezskrbnostjo,ampak z reševanjem težke prostorskestiske. Vendar sem izziv zavestno sprejelpo oceni, da imam v samem postopkuprecej možnosti za uspeh. Gospa JadvigaAvsenak, prejšnja ravnateljica, mi jenamreč dovolj zgodaj zaupala, da zaradiupokojitve po mnogih letih zapušča ustanovo.To je bila odločujoča spodbuda, sajnisem nameraval kandidirati proti kolegici,ki je vse svoje življenje posvetila OŠŠkofljica, vodila zavod v težkih časih izmenein gradnje ter dvignila raven organiziranostizavoda na zavidljivo stopnjo, zakar ji lahko izrečem samo vse priznanjein iskreno zahvalo. Naslednja spodbudaje prišla tudi s strani zaposlenih. V OŠŠkofljica sem bil precej let zaposlen, zatoso se mnogi sodelavci že srečali z mojimipogledi na pedagoško delo in z mojimiravnanji. Upal sem, da jih bom lahkos svojim programom dovolj prepričljivonagovoril in dobil zadostno podporo. Vobčinskem svetu so poznali moje poznavanjepodročja in so to z glasovanjem tudiizrazili. Priznam pa, da me je neverjetnopozitivno presenetila izredno visoka podporav svetu staršev, ki pa jo sedaj razumempredvsem kot odgovornost, da svojedelo kar najbolje opravljam in upravičimnjihovo zaupanje. Gotovo bo na začetkutežko, saj je zavod prava gora, z različnimipotmi in stranpotmi, na katerih semoraš gibati previdno, da z neprevidnimkorakom ne sprožiš kamna, ki lahko povzročirazdiralni plaz. A obenem se morašozirati k vrhu, da ga čim prej dosežeš inuživaš v razgledu.Kdaj v vašem življenju oziroma kajje bilo prelomno, da ste se odločili:»Učitelj bom!«?Oktobra 1991 sem kot študent 3. letnikaFF prvič prišel v Škofljico, da bi za dobermesec nadomeščal takratnega učiteljazgodovine. Spomnim se ravnatelja JanezaVeršnjaka, ko mi je predal učbenikein mi povedal, kje je kolega prenehal ssnovjo. Nisem imel ničesar – ne izkušenj,ne priprav, ne letnega delovnega načrta,ne računalnika. V ponedeljek sem stopilpred učence in začel učiti. Ni bilo lahko.Začelo se je zbiranje gradiva, iskanje informacij,pisanje priprav, oblikovanjeprosojnic, nabiranje pedagoških izkušenj.Vse sem zmogel s tiho mislijo, da je nadomeščanjesamo začasno in se bom kmaluvrnil v študentsko brezskrbnost. Potem jeprišel božič, prvo poletje in konec šolskegaleta. Ostal sem in poskusil še naslednjeleto. Verjetno je bilo to prelomno, saj smotakrat začeli s projektom Soška fronta, kosmo plezali po kavernah, se povzpeli na7Rombon, snemali po Vršiču, fotografiraliin pisali. Bilo je nepozabno. Občutil sem,da več daš otrokom, veš dobiš. Nikoline bom pozabi voženj s kombijem, koso tako prepevali in pripovedovali šale,da sem moral ustaviti, saj zaradi smehanisem mogel več voziti. V razredu, medučenci, na ekskurzijah sem začel uživati.Prevzela me je neka energija, ki te obkrožiin zasvoji, če delaš z mladimi. Težkoje to ubesediti, to moraš občutiti. Zato mije bilo junijsko slovo z gimnazije grenko,pogled megleno zastrt; vem, da bom pogrešalvalovanje mladosti, da bom lačennagajivih pogledov, da bom hrepenel poodkritih, nagajivih epigramih … a ljudjesmo pogosto podobni Jonatanu LivingstonuGalebu. Hočemo leteti. Prav zatosi dela ravnatelja ne predstavljam samo vpisarni, ampak v središču življenja: medučenci na hodnikih, med kolegi v zbornici,pri urah zemljepisa, na športnem turnirju,na ekskurziji v rimski nekropoli vŠempetru, v šoli v naravi ...Kdo je po vašem mnenju dober učitelj?Verjamem, da se vsak trudi, da bi dobro