Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

NasvetiMotovilec in jesenske težave solatnicMotovilec je prav gotovo najpomembnejšasolatnica na jedilniku Slovencev.Brez njega si ne znamo predstavljatikosila ali večerje. Šele ko sepoletje preveša v drugo polovico, sespomnimo tudi na setev. V tem časubodimo pozorni tudi na poznopoletnetežave solatnic.Motovilec je vrtnina, ki jo poznamo vsiSlovenci, nekoliko manj pa je poznanadrugje po svetu. Ker prenaša nizke temperaturein preživi zimo, je nadvse dobrodošlarastlina – spomladi je med prvimi, kiobogati naš pusti zimski jedilnik s svežimokusom narave. Septembra so najboljšipredposevek motovilca rastline za zelenognojenje, če smo jih le sejali dovolj zgodaj,da jih že lahko pokopljemo. V temprimeru nam grede za jesensko setev motovilcani treba posebej pognojiti. Enakovelja tudi, če motovilec sejemo na gredice,na katerih so predhodno rasli kapusnicein krompir, njihove ostanke pa smo3. avgusta 2010 je bila v Uradnemlistu Republike Slovenije objavljenaodredba o ukrepih za zatiranje škodljivihrastlin iz rodu Ambrosia spp.Ker so rastline iz rodu Ambrosiazelo škodljive za zdravje ljudi, ssvojim cvetim pelodom povzročajomočne alergije oz. seneni nahod pozno poleti, jih je treba uničitipred cvetenjem.Zelenolistna ambrozija je rastlina, ki ima do 80.000 semen letno.Semena kalijo sukcesivno in so kaljiva do 20 let. To pomeni,da bodo semena rastlin, ki bodo letos semenile, lahko kalila šeleta 2030, zato je treba semenenje teh rastlin preprečiti.Trenutno je največ ambrozije na nekmetijskih zemljiščih naobrobju cest in drugih javnih površinah, zato vas prosimo, daustrezno ukrepate in čim več rastlin populite – sama košnja namrečni dovolj uspešna.V pomoč vam prilagamo povezave na spletne strani Fitosanitarneuprave RS, Uradnega lista RS, različnih lekarn:http://www.uradni-list.si/1/content?id=97576http://www.uradni-list.si/_pdf/2010/Ur/u2010063.pdfzakopali v zemljo. Spomladi, ko zemljaodmrzne in se dnevi pričnejo daljšati,prezimljen motovilec najprej okopljemo.S tem prezračimo tla in korenine spodbudimok hitrejši rasti. Za še bolj zdrav inbogat pridelek nato rastlino še rahlo dognojimos tekočim organskim gnojilomBio Plantella Vrt.Zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia43Poznopoletne težave solatnicČe smo naredili na vrtu vse prav, v temčasu s solatnicami ne bi smeli imeti težav.Žal pa so naši vrtovi pogosto preobilnozaloženi s hranili. V tem primeru sta predvsemendivija in radič žrtvi koreninskihuši. Pomagamo jim tako, da rastline vsajtrikrat zalijemo v razmiku tri do pet dniz ekološkim pripravkom na osnovi naravnegapiretrina Bio Plantella KenyatoxVerde, nato pa tla med vrstami še večkratprerahljamo. V naslednjih letih gnojenjez organskimi gnojili zmanjšamo vsaj zatretjino. Endivija in radič rada v vlažnihpogojih tudi gnijeta. Temu se lahko vsajdelno izognemo s pravočasnim redčenjemrastlin – primerna razdalja med vrstamije štirideset centimetrov, med rastlinamiv vrsti pa trideset do štirideset centimetrov.Rastline lahko tudi večkrat zalijemoz močnejšim žajbljevim čajem.Na endiviji se rade pojavljajo črne lise,ki se pozneje združijo in listje zgnije. Toje posledica črne listne pegavosti endivije.Da bi se ji izognili, pazimo, da se rastlinene tiščijo preveč skupaj, redno pajih tudi krepimo z naravnim pripravkomna osnovi sojinega lecitina Bio PlantellaSuper-f. Rastline s pripravkom dobroomočimo, škropljenje pa ponovimo povsakem večjem dežju.Na radiču in včasih tudi motovilcu sev tem času pojavi pepelasta plesen. Prvebele lise lahko odstranimo z močnejšimicurki vode, če pa smo prepozni, pomagaredna uporaba pripravka na osnovi njivskepreslice Bio Plantella Natur-f. Ker jepepelasta plesen nevarna samo v suhem intoplem vremenu, lahko z varstvom rastlins prihodom jesenskih deževij prenehamo.Davor Špehar, strokovnjak Kluba GaiaČe niste prepričani, kakšna nevšečnostnapada vaše solatnice in druge rastline,za nasvet povprašajte na brezplačni telefonskištevilki Kluba Gaia 080 81 22 alikliknite na www.klubgaia.com.http://www.furs.si/svn/zvr/ambrosia_osn.asphttp://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1459http://narava.mojforum.si/narava-about192.htmlZlatko Krasnič,Kmetijski svetovalec