Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica
Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica
Gospodarstvo in turizemkmečka tržnica, srečanje članov programa Leader-Las, srečanježupanov, ki so vključeni v ta program, dekliščin, praznovanjrojstnih dni, možno je pripraviti razstave, predstave,predstavitve društev, ki ohranjajo našo dediščino, letneigre v povezavi s šolo, izobraževanje, oglede za druge šole,možnost enodnevnih delavnic … je izhodišče Svarunove inučne gozdne poti.Kmečka tržnica kot del širšega dogajanja.Seveda ima kozolec povezavo s preostalim delom kmetije,ki jo bodo skušali prenoviti v tradicionalnem slogu. Vtem sklopu bi sčasoma zaživela kmečka tržnica – treba jepripeljati in zadržati uveljavljene proizvajalce s certifikati,z mnogimi ima stike preko predstavitve vin.Izkušnja s tržnico, ki deluje v času večjih dogodkov, jepozitivna – tako kot Ivankina tržnica v Ivančni Gorici invelikolaška tržnica, medtem ko je grosupeljska tedenska.Ob primerjavi produktov iz integrirane in ekološke pridelaveje bilo razvidno, da večji ekonomski učinek dosežejoše vedno integrirani pridelki. Pridelovalci so zadovoljnis tržnico, saj imajo eno lokacijo več za prodajo. Kupci pavedno lahko nekaj najdejo zase: rumeno korenje, kolerabo,repo, stročji fižol, jabolka, jabolčni sok, kruh iz kmečkepeči, piškote, kravji in kozji sir, domače mesnine, sadikesadnega drevja, med in izdelke iz medu, razne čaje in sevedasrečajo lahko ljudi, ki jih že dolgo niso videli.Podpora lokalne skupnostiRuskova kmetija je trenutno v fazi pridobivanja certifikatov,pred tem so bila vlaganja v kmetijo manjša, vmes sobile bolezni; trenutno je ekološka kmetija za oba, za Matejoin Marjana, priložnost, usmeritev in šola hkrati.Tudi izobraževanja so sestavni del ekološkega kmetovanja,kot npr. cilji in vizije pri razvoju kmetijstva, kakopostati poslovno uspešen na podeželju itd.Potrebno je sodelovanje z organiziranimi oblikami, kotje program Lider Las, kjer Marjan Čučkin aktivno sodelujekot član uprave iz naše občine. Na splošno bi želel večjopodporo lokalne skupnosti na področju zelenjadarstva(posebno višji predeli), pri sadjarstvu pa je potrebna aktivnapomoč. Ko se prebijaš preko projektne dokumentacije,opaziš, da ne razumeš izrazoslovja, ki je preneseno izevropskih dokumentov. To predstavlja velik napor, ker obkmetovanju ni časa za poglabljanje v papirje. Tovrstno znanje bi bilotreba bolj prenašati na kmetijske proizvajalce.Poudarjati bi morali lokalni izvor pridelkov – včasih, ko so imeliljudje skrinje, so lahko shranili pol teleta, pomembno je bilo, da jeod tega in tega kmeta. To velja še danes, ljudje radi kupujejo lokalnepridelke. Pred več kot 20 leti je kot gostinec pokupil od mamic zelenjavoin jo čez dve uri postregel svojim gostom.Mi lahko na tem področju računamo na enodnevne goste. Tem jetreba ponuditi športno-rekreativne možnosti v okviru naravnega območjabarja, imamo enega največjih klubov starodobnikov, balonarskodruštvo in še kaj.V tem razširjenem kontekstu bi kmečka tržnica v Ruskovem kozolcuše bolj zaživela. Načrtujejo Miklavževo oz. božično-novoletnotržnico …Cilj je približati se temu, kar imaš na svojem vrtu. Veliko ročnegadela, okopavanja z motiko, sonaravnega pridelovanja pridelkov,upoštevanja biodinamičnih principov pri času setve, sajenja, pobiranjapridelkov. Seveda računajo na spremembo prehranskih navadv smeri sezonskega prehranjevanja – kar zraste v določenem času, vdoločenem okolju. Sveže borovnice sredi zime sem ne sodijo. Namestotega krhlji, jabolčni sok, jabolčni kis – odločitev je v rokahuporabnika.Zato računajo na ozaveščanje in tudi lokalno prebivalstvo, ki zjutrajodhaja v službo in se proti večeru vrača.Leto je za njima, prvi krog, sledili bodo naslednji – če ne prej, 18.septembra v sklopu občinskega praznika. Skratka, vredno je obiskatiin si ogledati Ruskovo kmetijo ter kmečko tržnico.Peter Pal36
Gospodarstvo in turizemZ recikliranjem odpadnih nagrobnih svečdo čistejšega okoljaOdpadki, ki nastanejo zaradi neustreznegaravnanja z nagrobnimi svečami,močno obremenjuje okolje. Zato je napodlagi državne uredbe o ravnanju z odpadniminagrobnimi svečami družba zaravnanje z odpadno embalažo Interseroh,d. o. o., letos vzpostavila sistem ločenegazbiranja in recikliranja sveč. Zato je pomembno,da odpadne nagrobne sveče odlagamona pokopališčih v posebne zabojnikeza sveče. Tako odložene sveče bodovključene v tehnološko izpopolnjen inokolju prijazen postopek predelave sveč.Zavedanje o pomenu recikliranja odpadkovin odpadnih materialov, ki obneprimernem ravnanju močno obremenjujejookolje, postaja vedno močnejše. Vletošnjem letu je zaživel tudi sistem reciklažeodpadnih nagrobnih sveč, saj je bilv juniju na Jesenicah odprt prvi obrat zareciklažo sveč v Sloveniji. S tem so bilikončno vzpostavljeni pogoji za okoljskosprejemljivo ravnanje z odpadnimi svečami.Kako in kje lahko uporabimo materiale, ki jih dobimo po reciklaži sveč?MaterialZmletine plastičnih mas (PVC, PP, PE in PET)ParafinKovine (železo in aluminij)Druge kovine (mangan, cink, nikelj in baker)UporabaIzdelava manj zahtevnih plastičnih izdelkov (cevi; polizdelki, namenjeniuporabi v gradbeništvu)Ponovna uporaba v proizvodnji nagrobnih svečIzdelava kovinskih izdelkov in polizdelkovUporaba v industrijiPredelava sveč bo zagotovila naslednje stopnje reciklaže (predvidena materialna bilanca odpadnih nagrobnihsveč)Material Izhodna frakcija Stopnja reciklažePlastika (PVC, PP, PE in PET) 33 % 90 %Parafin 49 % 90 %Kovine 1 % 100 %Baterije 1 % 60 %Nečistoče in drugi materiali 16 % 0 %Koliko odpadkov nastane zaradi neustreznega ravnanja z nagrobnimi svečami?V Sloveniji je letno v prometu okoli 9000 ton nagrobnih sveč, v katerih je v povprečju 70 odstotkov parafina, ostalo maso nagrobnesveče pa predstavljajo ohišje iz plastike, pokrov, ki je običajno iz kovine, ter baterije in drugi materiali. Ker do sedaj za recikliranjenagrobnih sveč ni bilo poskrbljeno, je pri uporabi sveč vsako leto nastalo okoli 3000 ton odpadkov.Recikliranje nagrobnih sveč v številkahZ vzpostavitvijo sistema recikliranja bo mogoče 75,4 odstotka sestavnih materialov v sveči ponovno uporabiti. Tako z recikliranjemene tone odpadnih nagrobnih sveč pridobimo 297 kg plastike, 441 kg parafina, 10 kg kovin in 6 kg baterij. Reciklirane materialeje mogoče uporabiti za izdelavo manj zahtevnih plastičnih in kovinskih izdelkov ali ponovno izdelavo nagrobnih sveč. Po drugistrani pa ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij in160 kilogrami nečistoč in drugih materialov.Kako bo potekalo recikliranje odpadnih nagrobnih sveč?Na pokopališčih bodo nameščeni posebni zabojniki, namenjeni odpadnim nagrobnim svečam, v katere bo treba sveče po uporabiodložiti, in sicer ločeno od zelenega odreza in ostalih komunalnih odpadkov. Tako ločeno zbrane sveče bodo zagotovo vključene vnadaljnji tehnološko izpopolnjen postopek reciklaže.Predelava pravilno odloženih in zbranih odpadnih sveč bo potekala v obratu za reciklažo podjetja Plastkom na Jesenicah, ki jebilo za reciklažo izbrano, ker je njihova tehnologija predelave odgovorna do okolja. Proces predelave namreč ne onesnažuje zrakain vode, s tem pa ne povzroča negativnih vplivov na lokalno okolje.Uroš Černuta, Interseroh, d. o. o.,vodja razvoja novih produktov37
- Page 1 and 2: PredvorcemLisič ježž ivahnokotž
- Page 3 and 4: Kazalo - UvodnikKazaloNovice iz ob
- Page 5 and 6: Novice iz občinske hišeZ županom
- Page 7 and 8: Novice iz občinske hišeRoman Brun
- Page 9 and 10: Novice iz občinske hišepri vrtcih
- Page 11 and 12: Iz krajevnih, četrtnih in vaških
- Page 13: Iz krajevnih, četrtnih in vaških
- Page 16 and 17: AktualnoObčinske volitve 2010. Zda
- Page 18 and 19: Aktualno5. Nelegalno odloženi odpa
- Page 20 and 21: Politične strankeO K R O G L A M I
- Page 22 and 23: Politične strankeNaj nas vodijo no
- Page 24 and 25: Iz dela naših društevje tekel o b
- Page 26 and 27: Iz dela naših društevNov spomenik
- Page 28 and 29: Iz dela naših društevbilo rečeno
- Page 30 and 31: Kulturadobje - je bila udeležba ma
- Page 32 and 33: Knjižnica sporočaNovo na knjižni
- Page 34 and 35: Knjižnica sporočaZgodba se vrti o
- Page 38 and 39: Gospodarstvo in turizemS kolesarske
- Page 40 and 41: Gospodarstvo in turizemsom, ki je p
- Page 42 and 43: Šport in rekreacijaEkipa ŠD Škof
- Page 44 and 45: ObvestilaUstanovitev pobude za ured
- Page 46 and 47: Šport in rekreacijaSUDOKUS pomočj
- Page 48: PROGRAMPRIREDITEVOBOBČ INSKEMPRAZN
Gospodarstvo in turizemkmečka tržnica, srečanje članov programa Leader-Las, srečanježupanov, ki so vključeni v ta program, dekliščin, praznovanjrojstnih dni, možno je pripraviti razstave, predstave,predstavitve društev, ki ohranjajo našo dediščino, letneigre v povezavi s šolo, izobraževanje, oglede za druge šole,možnost enodnevnih delavnic … je izhodišče Svarunove inučne gozdne poti.Kmečka tržnica kot del širšega dogajanja.Seveda ima kozolec povezavo s preostalim delom kmetije,ki jo bodo skušali prenoviti v tradicionalnem slogu. Vtem sklopu bi sčasoma zaživela kmečka tržnica – treba jepripeljati in zadržati uveljavljene proizvajalce s certifikati,z mnogimi ima stike preko predstavitve vin.Izkušnja s tržnico, ki deluje v času večjih dogodkov, jepozitivna – tako kot Ivankina tržnica v Ivančni Gorici invelikolaška tržnica, medtem ko je grosupeljska tedenska.Ob primerjavi produktov iz integrirane in ekološke pridelaveje bilo razvidno, da večji ekonomski učinek dosežejoše vedno integrirani pridelki. Pridelovalci so zadovoljnis tržnico, saj imajo eno lokacijo več za prodajo. Kupci pavedno lahko nekaj najdejo zase: rumeno korenje, kolerabo,repo, stročji fižol, jabolka, jabolčni sok, kruh iz kmečkepeči, piškote, kravji in kozji sir, domače mesnine, sadikesadnega drevja, med in izdelke iz medu, razne čaje in sevedasrečajo lahko ljudi, ki jih že dolgo niso videli.Podpora lokalne skupnostiRuskova kmetija je trenutno v fazi pridobivanja certifikatov,pred tem so bila vlaganja v kmetijo manjša, vmes sobile bolezni; trenutno je ekološka kmetija za oba, za Matejoin Marjana, priložnost, usmeritev in šola hkrati.Tudi izobraževanja so sestavni del ekološkega kmetovanja,kot npr. cilji in vizije pri razvoju kmetijstva, kakopostati poslovno uspešen na podeželju itd.Potrebno je sodelovanje z organiziranimi oblikami, kotje program Lider Las, kjer Marjan Čučkin aktivno sodelujekot član uprave iz naše občine. Na splošno bi želel večjopodporo lokalne skupnosti na področju zelenjadarstva(posebno višji predeli), pri sadjarstvu pa je potrebna aktivnapomoč. Ko se prebijaš preko projektne dokumentacije,opaziš, da ne razumeš izrazoslovja, ki je preneseno izevropskih dokumentov. To predstavlja velik napor, ker obkmetovanju ni časa za poglabljanje v papirje. Tovrstno znanje bi bilotreba bolj prenašati na kmetijske proizvajalce.Poudarjati bi morali lokalni izvor pridelkov – včasih, ko so imeliljudje skrinje, so lahko shranili pol teleta, pomembno je bilo, da jeod tega in tega kmeta. To velja še danes, ljudje radi kupujejo lokalnepridelke. Pred več kot 20 leti je kot gostinec pokupil od mamic zelenjavoin jo čez dve uri postregel svojim gostom.Mi lahko na tem področju računamo na enodnevne goste. Tem jetreba ponuditi športno-rekreativne možnosti v okviru naravnega območjabarja, imamo enega največjih klubov starodobnikov, balonarskodruštvo in še kaj.V tem razširjenem kontekstu bi kmečka tržnica v Ruskovem kozolcuše bolj zaživela. Načrtujejo Miklavževo oz. božično-novoletnotržnico …Cilj je približati se temu, kar imaš na svojem vrtu. Veliko ročnegadela, okopavanja z motiko, sonaravnega pridelovanja pridelkov,upoštevanja biodinamičnih principov pri času setve, sajenja, pobiranjapridelkov. Seveda računajo na spremembo prehranskih navadv smeri sezonskega prehranjevanja – kar zraste v določenem času, vdoločenem okolju. Sveže borovnice sredi zime sem ne sodijo. Namestotega krhlji, jabolčni sok, jabolčni kis – odločitev je v rokahuporabnika.Zato računajo na ozaveščanje in tudi lokalno prebivalstvo, ki zjutrajodhaja v službo in se proti večeru vrača.Leto je za njima, prvi krog, sledili bodo naslednji – če ne prej, 18.septembra v sklopu občinskega praznika. Skratka, vredno je obiskatiin si ogledati Ruskovo kmetijo ter kmečko tržnico.Peter Pal36