Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Kulturafan Šubic (bolj znana sta njegova sinovaslikarja Janez in Jurij Šubic) je za cerkevv Kočevski Reki naslikal delo, ki je pokompoziciji povsem identično GiordanovemuMihaelu. Podobne prizore lahkonajdemo še v drugih cerkvah po Sloveniji,na fasadah kmečkih hiš, en primerek posnemanjaže uveljavljenega vzorca pa senahaja na kapelici v Iški vasi. Podpisaniumetnik, čigar signatura se danes zaradislabega stanja ohranjenosti ne more razbrati,je osnovni motiv podkrepil še z uveljavljenimatributom tehtnice. Na ta načinje skušal sliko še bolj približati občinstvuter posredovati idejo o zglednem krščanskemživljenju, ki posameznika privede vnebesa. Dodana tehtnica povsem ustrezamiselnosti 19. stoletja, saj je takrat Cerkevimela precej močan vpliv na dogajanje naumetniškem področju, ko se je zavzetoborila za upodabljanje, ki bi spodbujalokrščansko miselnost, umetnostni plati pani dajala velikega pomena. Vse to se odražatudi na slikariji kapelice v Iški vasi,Program:saj je kompozicija zreducirana na bistvenoin ne vključuje kakšnih zahtevnejšihelementov, poleg tega je Mihaelova figuraizdelana v napačnih proporcih, največja»napaka« pa se kaže v izbiri tehnike (zaposlikavo, izpostavljeno vremenskim razmeram,je slikar izbral tehniko slikanja nasuh omet (secco) in ne na mokrega (fresco),kar bi bila vsekakor boljša izbira, sajbi bila slika v freskotehniki obstojnejša).Podobam svetega Mihaela, ki se bojujes hudičem, bi lahko kot paralelo postavililik svetega Jurija. Mihael in Jurij sta božjifiguri in tako predstavnika dobrega, njimanasproti pa sta satan in zmaj, s katerimase svetnika borita. Sicer sta zgodbi enegain drugega vojščaka različni, skupna pa jeideja o uporu proti zlu in sporočilo, ki govori,da dobro vedno zmaga. Tako sta svetiMihael in Jurij le dva motiva, s katerimiso umetniki in preko njih tudi katoliškacerkev želeli povedati, da je treba živetipo božjih naukih, če želimo priti v raj.Nataša KovačičČe bi radi izvedeli, kaj imata skupnega obdobje renesanse in sladoled***,če radi poslušate glasbo, če radi sami zapojete, če radi poskušatedobre jedi,vas vabimo na renesančni večerv sredo, 15. septembra, ob 18.30v Gostilni »Čot«, Pijava GoricaPredstavitev obdobja renesanse v:renesančnih vzorcih na tekstilu, tapetah – Olga Marguč, izdelovalka historičnihoblačilglasbi - Eva Pal, Viktorija Šuštaršič Smrekar, violini- Trio Hymnia, dve kljunasti flavti in kitara,besedi - Jožef Žlahtič, filozofkemiji - dr. Ivan Leban, kemikkulinariki - Dragica in Franci Bolha, Gostilna “Čot” -pokušino jedi (po ceni 10 EUR),prosimo rezervirajte po telefonu 01 366 12 02.povezovanje - Peter Pal, slovenist,skupno petje za zabavo - Čotovi pevci***V prvi polovici 17. stoletja je angleški kralj Karel I. (1600 – 1649) priredilveličasten banket za svoje prijatelje in družino. Večerja je bila sestavljena iz najimenitnejšihjedi, vendar je največje presenečenje prišlo na koncu. Francoski chef jepo dolgem prizadevanju ustvaril novo jed. Bila je mrzla in je spominjala na svežezapadli sneg, le da je bila bolj kremasta in bolj sladka kot katerikoli drug desert …konec zgodbe boste zvedeli na renesančnem večeru.Ves svet je teater. W ShakespeareOdtujenostKo včasih sem okrog hodila,sem večkrat tujca ogovorila,z njim poklepetala,novice od drugod spoznala.Človeški rod se je z leti spremenil,drugačne nazore pridobil.Ni nam treba klepetati,NOVICE nas čakajo pred vrati.Na gumb pritisnem – si ogledam svet,nikamor več ni treba na klepet.Posameznik v samoto se zapira,svoje težave sam reciklira.Kronično manjka mu denarja,premalo, pravijo, ustvarja.Preveč ljudi samo sedi,v papirje gleda, nič ne naredi.Vendar prišel bo čas,ko nas problemi bodo združili,z življenjsko močjo ljudstva prepojili.Ko človek človeka bo znova vesel,ko bo tujca ob sebi radostno objel,z njim pokramljal,novice od drugod spoznal.Marija ApovnikMlinPritoki močne vode iz potokanoč in danmlinska ženejo kolesa.So stope žitno zrnje od plev ločile,težki mlinski kamnizrnje v moko so zdrobili.Se v loku mehka mokaskozi sita v bele vreče stresa,pridne roke kruh so umesile,hvala zanj so ustnice molile.Je tisoč poti …Je na tisoče potiv visoki travi med bilkami,ki so ujete s koreninami,k zemlji pripete.Ko v njih veter hrepenenje prebudi,se druga k drugi sklanjajo,ljubeče nagibajo in tiho sanjajo.Med bilkami je na tisoče potiin med ljudmi.Tončka Podlogar31