Glasnik oktober 2010 - Občina Škofljica

Iz dela naših društevbilo rečeno, ko je očeta Narteja aretiralaOZNA. Drugič pa 25. junija 1945, ko jemama hčerama Meti in Lenki pred stolnicopovedala usodni stavek: »Sedajle bodoustrelili našega papana, potem smo odšlev stolnico, klečale pred razpelom nasprotistranskega oltarja in jokale, jokale.«Narte se je boljševikom zameril z odločnoobrambo tradicionalne kulture, kijo je zagovarjal v radijskih prispevkih obkoncu leta 1943 in začetku 1944, ki sopozneje bili objavljeni v brošuri pod naslovomMalikovanje zločina. Eden od nagovorovse končuje: »Slovesno izjavljam:Take svobode ne maram. Zame bi bilo nekajnedopovedljivo groznega, gledati, daso tisti na oblasti, ki so priklicali nad našnarod tako nesrečo, da je ne bodo moglapopraviti tri pokolenja.«Pokojni sin Tine se je z bratom Janetom8. avgusta 1945, zunanje oslabljenod teharskega režima in tifusa, komaj živ,pojavil na domačem pragu, v notranjostipoln zrnja velikih in neuničljivih spoznanj.Na zunaj enak kolegom v gimnazijiin na fakulteti, v notranjosti pa zelodrugačen, zaradi česar je postal samotniraziskovalec Kočevskega roga in brezenTrnovskega gozda.Leta 1990 je bil v skupini, ki je pripravilaprvo roško slovesnost. Naslednjeleto je bil med ustanovnimi člani društvaNSZ in postal njen predsednik. Odločilnoje bilo, da je nadaljeval očetovo delov boju proti malikovanju zločina. In protikoncu naj še rečem, kakšna je razlikamed očetom Nartejem in sinom TinetomVelikonjo: Oče Narte je bojeval boj z malikovanjemzločina sam, Tine pa v nekemdrugem času, organizirano s somišljeniki.Obema pa je skupno, da sta se v kritičnemčasu Evrope odločila za civilizacijo. Velikopremalo je takih sorodnikov mučencevs farnih plošč, kot je bil Tine Velikonja.V več preteklih desetletjih in še zdaj sena veliko delijo nagrade. Tine Velikonjakljub zares velikemu delu na področjuzdravstva ni prejemal nagrad. Tudi napogrebu ni bilo zdravstvenega ministra,zdravniške zbornice ali sindikata ali stanovskihkolegov različnih stanov, temvečrealističen prijateljski nagovor duhovnika,tudi sotrpina, Antona Kokalja, prijateljaJustina Stanovnika in najbližjega zdravstvenegasodelavca in prijatelja ter zapolno cerkev sotrpinov zadnjih desetletijnjegovega življenja. Poslovili smo se še:»Bog ti daj dobro, Tine! Bog ti daj dobro!Anton MušičDU LavricaPiknik pod kozolcemLeto je naokrog in spet smo pod Žgajnarjevimkozolcem na Selih v začetkuavgusta organizirali piknik. S cvetjemokrašena prireditveni prostor in predvsemkozolec sta prijazno vabila na poletnosrečanje. Ob prihodu so nam skrbne upokojenkepostregle z belokranjsko pogačoin aperitivom. Pozdravni govor je imel g.Jože Sebanec, nato pa nam je moški zborzapel nekaj pesmi. Domači ansambel jeurezal Avsenikovo Golico in vedeli smo,da bo zabavno. Po obilni večerji z mesnimidobrotami, ki jih je pripravilo MesarstvoBlatnik, se je žur lavriških upokojencevzačel. Z lepo pogrnjenih miz so vabilesladke dobrote naših gospodinj.S skromnim darilom smo se za gostoljubnostna izletu v Varaždin zahvalilizakoncema Frančič in tudi ge. ZdenkiGačnik, ki skrbi za naše izlete in obiskegledaliških predstav.Prvič smo na pikniku pripravili tudišportne dejavnosti, ki so pritegnile tekmovalcein navijače. Metanje v koš in balinanjesta bila dolgo zabavna, a vlečenjevrvi je bilo že po prvem tekmovanju končano,saj so ženske premočno premagalemoško ekipo. Veliko zabave je bilo obocenjevanju teže krače, ki jo je med ljudmi,obešeno na drogu, nosil član društva.Nasmeh nam je privabila tudi šaljiva pesemv zagorskem narečju, ki jo je prebralg. Gabrijel Frančič. Ko se je zabava prevesilav drugo polovico, nas je obiskala»teta Mica«, ki je s svojimi štorijami vsespravila v smeh.Zabavali smo se pozno v noč.Zahvaljujemo se za gostoljubnost g.Žgajnarju, ansamblu Klas, pridnim gospodinjamin vsem, ki ste pomagali, danam je piknik tako lepo uspel.Marija Rogič,organizatorica družabnihsrečanj DU Lavrica28