Iz dela naših društevNov spomenikženskimdemonstracijamleta 1943v LjubljaniNapis na novem spomeniku na Pogačarjevemtrgu v Ljubljani, ker so prejšnjegaodstranili in odnesli v muzej:»Vztrajnim in pogumnim ženskam, kiso v množičnih demonstracijah 21. junija1943 zahtevale osvoboditev tisočih interniranceviz fašističnih taborišč.«Janez Ogrinc14. pohod po Svarunovi potiLetošnji 14. pohod po Svarunovi potismo skušali v turističnem društvu <strong>Škofljica</strong>malce popestriti z nekaj spremembami.Start smo prestavili pod Ruskov kozolec,pa tudi startnine ni bilo, bili pa so prostovoljniprispevki, kar se je izkazalo za pozitivnopotezo. Na poti smo dodali nekajnovih tabel in zamenjali nekaj zemljevidovna informativnih tablah, nekaj dela panas še čaka.Kmalu po šesti uri zjutraj, se je, kot žemnogo let, prvi na startu pojavil g. Podržajz družino, verjetno edini, ki ni izpustilnobenega pohoda doslej. Kmalu za njimso začeli prihajati tudi ostali, med drugimtudi župan g. Rigler in podžupan g.Jordan. Zadnji pohodniki so krenili malopred osmo, pa jim je bilo verjetno kasneježal, saj je sonce po enajsti uri že močnopripekalo. Letos smo imeli z vremenomsrečo, kar se je izkazalo po rekordnemštevilu pohodnikov v zadnjih sedmihletih, kljub temu da je bil to petek in ježe marsikdo odšel na dopust. Kot vsakoleto smo tudi letos poskrbeli, da pohodnikiniso bili žejni in lačni med potjo. NaGradišču je Likovno društvo 2002 pripravilorazstavo za popestritev pohoda.V zadnjih letih organizatorji opažamo,da se veliko pohodnikov odloči prehoditicelotno pot, kar se mi zdi prav, pa tudi miimamo manj dela. Ob zaključku pohodasmo v počastitev dneva državnosti skupajzapeli slovensko himno, sledil je nagovorin pozdrav g. župana, predsednica KUD-aUdeleženci odkritja spomenika ženskim demonstracijam leta 1943 v Ljubljani, v ozadjuženski pevski zbor KombinatŽelimljeNa Gradišču26
Iz dela naših društevPostaja na Rogoviliga. Marija Gregorič pa nam je ponovnoobudila idejo o nastanku našega pohoda.Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki sokakor koli sodelovali pri pripravi in iz-Sv. pot Želimljevedbi pohoda, še posebej pa: ge. Novak izSmrjen, ge. Grm iz Gradišča, ge. Apovnikz ekipo, ge. Tončki z ekipo, g. Čučkinu,pekarni Pečjak, Žitu iz Ljubljane in vsemudeležencem, ki ste pripomogli,da je bilto lep praznik.Jože Dolšina,predsednik TD <strong>Škofljica</strong>In memoriamDr. Tine Velikonja (1929–<strong>2010</strong>)11. julija, v noči na nedeljo, je na goriPrisank nad Vršičem umrl ugledni kirurgin dolgoletni predsednik Nove slovenskezaveze dr. Tine Velikonja. V soboto stase z zetom po zelo zahtevni Kopiščarjevipoti skozi zadnje okno odpravila na vrhPrisanka, med sestopom je Velikonjo obšlaslabost, zato je zet odšel po pomoč.Ponoči so ga reševalci iskali in zjutraj izhelikopterja našli v grapi pod Slovenskopotjo, kamor je verjetno zdrsnil. Velikonjaje bil specialist abdominalne kirurgijein je 25 let vodil oddelek za proktologijo,ki je bil prvi tovrstni oddelek v državi, vbolnišnici dr. Petra Držaja v Ljubljani. Izpopolnjevalse je v bolnišnici sv. Markav Londonu, enem od vodilnih središč testroke na svetu. Na višji šoli za zdravstvenedelavce je predaval 25 let in je soavtoručbenikov za interno medicino in kirurgijo.Zakaj je Tinetov spomin pomembentudi za naš kraj? V prvi vrsti, ker je kotmladi zdravnik nekaj let delal v ambulantiv Škofljici, je pa tudi avtor dveh knjig,v katerih so zbrane skoraj vse doslej postavljenefarne spominske plošče, tudi tiste,ki so na področju naše občine. Bil jetudi večletni predsednik glavnega odboraNSZ, katerega občinski odbor že več kotdeset let deluje tudi v naši občini. Torej jeTine resnično tudi naš!Dr. Tine Velikonja, zdravnik na Škofljici 1957 – 1962, 25. 6. <strong>2010</strong> ves dan z nami naromanju h Konfinu, starejši se ga gotovo spominjatePogreb iz mrliške vežice sv. Antona naŽalah z mašo, ki jo je z več duhovnikidaroval župnik Anton Kokalj v cerkvi sv.Križa, je bil v četrtek, 15. 7. <strong>2010</strong>.Smrt pokojnega se me je globoko dotaknila,saj sem bil dva tedna pred temves dan z njim, ko smo poromali k breznuKonfin in še nekaj moriščem v okolici.Na zadnji zemeljski poti do groba smose s profesorjem Justinom Stanovnikom27spraševali, kdo je bil človek, ki je bil znami nekaj let na tej strani, zdaj pa odhajadrugam. Ko smo v tišini šli za pokojnim,se je pred nas postavilo vprašanje:Kaj je življenje ubogega pastirja? Na tovprašanje se ni dalo odgovoriti brez vprašanja:Kdo je bil Narte Velikonja, Tinetovoče? Dva ključna prizora je posredovalanjegova hči Meta. Eden je 10. maja leta1945, torej na drugi dan svobode, kot je