kričač07 - RTV Slovenija

kričač07Časopis javnega zavoda RTV Slovenija • leto 39 • številka 07 • november 2010 • poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana

tehnološka revolucijatekst in foto: Darko Koren1.12.2010 Digitalizacija - Dober danS prvim decembrom prehajamo v državi na oodajanje televizijskega signala v digitalnitehniki. To prinaša številne novosti v mnoga slovenska gospodinjstva. Še zlasti tistim,ki sprejemajo signal preko sobne ali drugačne zemeljske antene saj bodo morali kupitipretvornike. Mnogi, ki sprejemajo televizijski signal preko kabla ali drugače pa prehodapravzaprav ne bodo zaznali.Z novelo zakona o digitalni radiodifuziji,ki RTV Sloveniji omogoča podaljšanjeoddajanja analognega signala na t.i. belihlisah oz. območjih, ki ob izteku roka zaizklop analognih oddajnikov ne bodopokriti z digitalnimi oddajniki, za pol leta,torej do 30. junija 2011, se s 1. decembromizklapljajo analogni oddajniki in prehajana digitalno oddajanje televizijskegasignala.Multipleks A, ki ga vzpostavlja RTVSlovenija, po ugasnitvi analognega oddajanjane bo pokril vseh prebivalcev, zato spredlagano novelo Agencija za pošto inelektronske komunikacije RS (Apek) RTVSloveniji dovolijuje signal na belih lisah,področjih kjer je okrog 40 tisoč gospodinjstev,do konec junija prihodnje leto oddajatiše naprej v analogni tehniki.O vsem kar zadeva digitalizacijo smo narazlične načine in s pomočjo vseh medijevže in bomo seveda tudi še obveščali vsenaše poslušalce in gledalce. Digitalizacijaje novost, ki prinaša v naše življenje resničnorevolucionarne televizijske spremembev kakovosti in možnosti sprejema televizijskegasignala. Zraven analognegaoddajanja v digitalni tehniki pa oddajamonaš signal že kar nekaj časa, kar so mnogiseveda že tudi opazili.Prednosti digitalne televizije DVB-Tso predvsem:- odpornost na motnje pri sprejemu- več TV programov znotraj enega televizijskegakanala- možnost dodatnih storitev- možnost širokozaslonskega formata- možnost oddajanja signalov televizijevisoke ločljivosti (HD)Odpornost na motnje pri sprejemuDVB-T odlikuje zmožnost zelo učinkovitegaizločanja motenj na sprejemu.Kakovost prikaza slike in predvajanja zvokaje neodvisna od motenj, dokler le te nepresežejo zgornje meje. Ta meja je v primerjaviz analogno televizijo občutno višja.V praksi to pomeni boljše pokrivanjeomrežja ter nižje oddajne moči.Več TV programov znotraj enega televizijskegakanalaŠtevilo programov je odvisno od načinamodulacije, kodiranja itd. Pričakujemo, dabo možno z razvojem tehnologije kodirnikovoddajati do deset programov v enemkanalu.2kričač /november 10/

uvodnikvsebinaJaz sem /po predreferendumskempremisleku/»za«!!!Saj gre navsezadnje zame, zamoje sodelavce, za pogoje delav prihodnje, za večjo novinarskoavtonomijo, za večjofinančno neodvisnost, za lastnino,za… pravzaprav vse karprinaša novi zakon o RTVboljšega, svobodnejšega, kot jeto urejal star, danes sicer ševeljaven Grimsov zakon, ki soga mnogi evropski medijskistrokovnjaki ocenili kot slabega.Pa je bil ta zakon tudi sprejetna referendumu, s pičlo večino in z obljubo takratne oblasti, dabo zagotovil boljše radijske in televizijske programe za manjdenarja. In kaj smo dobili! Povsem politično programsko vodstvov programskem svetu, generalnega direktorja, ki na predstavitvi niznal odgovoriti na niti eno tehtnejše vprašanje, povezano z našomedijsko dejavnostjo. Dobili smo nove vodstvene ljudi in izgubilinekaj programskih svetnikov, ker so obupali (npr. SpomenkaHribar, V. Miheljak, B. Vezjak, M. Trefalt, J. Snoj ) in celo kopicotistih, ki so dotlej veljali za dobra novinarska imena.Kako se je to poznalo v programih lahko oceni vsak posamezniksam. Tisti, ki nas posluša in gleda, kot tudi tisti, ki naše programesoustvarja.Pred petimi leti smo bili v hiši nekako pasivni, ko je šlo za referendumskokampanjo pred takratnim sprejetjem ali zavrnitvijozakona. Kot bi se nas zakon ne dotikal, kot bi se bali spregovoriti osebi, svojem delu, organiziranosti, politični odvisnosti. Nenazadnje,človek je imel takrat občutek, kot da bo vse v redu le, če bomo tihoin brez lastnega mnenja. In ni bilo prav in dobro. Treba je povedatiin strokovno utemeljiti svoje mnenje, dasiravno ni in ne bo pravpovšeči morebitnim bodočim »vodilnim«.Zakon so tokrat spisali strokovnjaki. Med njimi iz naše hiše tudidva ugledna moža s kompetencami. Seveda nad zakonom in opravljenimdelom vsi, ki so ga izdelovali, niso bili enotno navdušeni.Razumljivo. Znajo reči, da se da še boljše. Je pa zakon v parlamentusprejet.In o njem je treba imeti mnenje. Ne le sindikalno, tudi vodstveno,tudi programsko, tudi … Upam, da bomo znali izkoristiti medij,da bomo zakon osvetlili z dobrih in slabih plati in pravočasno opozorilina pasti. V dobronamernost sprememb pa ne dvomim, ker bioblastniki po starem zakonu lahko že zamenjali vse kadre in opustilizavezo po sprejetju novega. Ob referendumskem »proti« pabodo dobili izgovor, da ljudje pač nočejo večje medijske svobode inavtonomije RTV Slovenija.Darko Koren2 tehnološka revolucija1.12.2010 Digitalizacija - Dober dan4 nagrada Franeta Milčinskega - JežkaVinko Möderndorfer – nagrajenec leta 20105-14 priznanja in nagradePriznanja in nagrade RTV Slovenija15 nagrada RTV SlovenijaHRM projekt leta 201016 Nagradi TV Koper - CapodistriaMednarodna priznanja za dokumentarec» Boris Pahor - trmasti spomin«TV dokumentarec o tržaškem umetniku Klavdiju Palčiču17 prišli odšliin memoriamGregor Hočevar18-19 naša letaRajko Dolinšek20 na obiskuDenis HARVEY na RTV SlovenijaDelavnica: Personal Pictorial Voice21 programski projekti»MEEEEK«22 mednarodna nagradaDrago Bulc osvojil prvo nagrado za najboljšoTV oddajo o turizmuIzlet upokojencev23 razvedrilo24 zglednoProstočasne aktivnostiV živo iz Evropskega parlamentaKRIČAČ je interni časopis javnega zavoda RTV Slovenija.Ustanovitelj in izdajatelj: RTV Slovenija, Ljubljana, Kolodvorska 2telefon: 01 475 25 97, e-mail: kricac@rtvslo.siOdgovorni urednik: Darko Korenuredništvo: Nataša Segulin, Tatjana Pirc, Srečko Trglec, Darja Slokan,Polonca KomarPrelom: Ma3caTisk: Tiskarna JANUS, naklada 2700 izvodov.Rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevkov ne lektoriramo.Redakcijo smo zaključili: 19.11.2010Fotografija na naslovnici: KipciAvtor fotografije na naslovnici: Darko Koren/november 10/ kričač 3

nagrada Franeta Milčinskega - Ježkatekst in foto: Darko KorenVinko Möderndorfer –nagrajenec leta 2010Žirija za podelitev nagrade Franeta Milčinskega – Ježka, ki jo sestavljajo predsednicažirije Tanja Kuštrin in člani Jože Hudeček, Tatjana Pirc, Andrej Arko, Jani Virk in IgorPirkovič je soglasno odločila, da nagrado Franeta Milčinskega – Ježka za leto 2010prejme Vinko Möderndorfer za scenaristični in režiserski opus na Televiziji Slovenija.V obrazložitvi so zapisali da se Möderndorferjev humor giblje med blago ironijo in lucidnodružbeno kritičnostjo, in v tem je scenarist in režiser Vinko Möderndorfer avtentičennadaljevalec žlahtnega Ježkovega humorja.UTEMELJITEV:Vinko Möderndorfer je od leta 1995, koje kot scenarist in režiser oblikoval svojeprvo televizijsko delo, TV igro »Rož'ce sKranjskega«, eden najvidnejših ustvarjalcevizvirne televizijske komedije. Že s svojoprvo igro, podnaslovljeno »sodobna komedijao aktualnih zadevah«, je utemeljil svojustvarjalni postopek, za katerega je značilnoumeščanje in preoblikovanje klasične,arhetipske tematike v izrazito aktualnodružbeno okolje in dogajanje.Möderndorfer s tem postopkom nadaljujein nadgrajuje žlahtno izročilo izvirnekomedije. Sodobno televizijsko komedijorazume kot dinamično zvrst, ki ji barvitostdaje režijsko suvereno prepletanje najrazličnejšihkomičnih žanrov od ironije, prekodružbene satire do farse in groteske. Kotavtor in režiser, ki ustvarja v različnihmedijih, izjemno dobro pozna igralce, oblikujevedno znova zanimive igralske zasedbe,igralce pa suvereno vodi tako kot vpoudarjeno situacijskih zapletih kot v zahtevnejšikarakterni komiki. Omenjene kvaliteteje potrdil tudi v svojem drugem televizijskemdelu, trilogiji »Paradiž« (1997), ki joje prav tako oblikoval kot scenarist in režiser.V »Paradižu« je ironičnemu posmehuizpostavil tri poglede na življenje v spremenjenihdružbeno ekonomskih razmerah.Za junake treh zgodb je izbral mladeniče izrazličnih družbenih slojev, jih umestil vrazlična okolja, velikopotezne življenjskenačrte te »najbolj vitalne generacije« pa jerazgrnil v kontekstu večno aktualnegakonfliktnega odnosa med sinovi in očeti.V svojem tretjem avtorskem delu, komediji»Vaja zbora« (2008), je spretno uporabiNagrajenec na odru Gallusove dvorane Cankarjevega domamotive Cankarjevih komedij in jih učinkovitoprenesel aktualni čas. Zbor in krajani, kiso z njimi povezani, so v Möderndorferjevikomediji prispodoba sodobne, tranzicijskeslovenske družbe, prispodoba stremuštvain majhnosti. Möderndorferjev junak, kiskozi povampirjeni tranzicijski čas nosi svojmladostni idealizem, zanesenjaštvo innaivnost, v tej bridko ironični zgodbi deliusodo, ki se romantičnemu junaku na slovenskihtleh godi že od Cankarjevega»Idealista« naprej …Kot režiser dveh Partljičevih komedij »Endan resnice« (2006) in »Kandidatka inšofer« (2009) je Vinko Möderndorfer v pravempomenu besede nadgradil komičnipotencial Partljičeve komedije; obe igri jeoblikoval v izrazito dinamično dogajanje, kiz nizom komičnih vlog in igralskih miniaturprivlači gledalčevo pozornost vse dopričakovane, a vendarle komično efektnepoante.Möderndorferjev humor se giblje medblago ironijo in lucidno družbeno kritičnostjo,in v tem je scenarist in režiserVinko Möderndorfer avtentičen nadaljevalecžlahtnega Ježkovega humorja.4kričač /november 10/

priznanja in nagradetekst in foto: D.K. in arhiv RTVPriznanja in nagradeRTV SlovenijaKomisija za RTV-priznanja je v letošnjem letu izbrala tiste nagrajence, ki so zaslužniza najbolj kakovostne programske dosežke, strokovne delovne prispevke in dolgoletnidelovni opus v zavodu. Nagrade so nagrajencem podelili v Klubu Cankarjevega domapred koncertom Uroša Periča in podelitvijo nagrade Franeta Milčinskega-Ježka.Prejemniki priznanj RTV Slovenija za leto 2010 so:Priznanje za najodmevnejše dosežkeoziroma za življenjsko delo:LADO AMBROŽIČKot prvi odgovorniurednik Infor mativ -nega programa TVSlovenija po osamosvojitviSlovenije se jeLado Ambrožič postavilkot eden od tvorcevzačetka pluralizacijemedijskega prostorapri nas. Skozi svojedelo je kot odgovorniurednik začel prebijatipodedovano miselnosto novinarjih kot družbenopolitičnihdelavcih.V informativnemprogramu je začeldosledno postavljatiprofesionalne standarde,ki veljajo v razvitiEvropi in novinarskem poklicu in izrinjati vpliv politike v medijskemprostoru.Lado Ambrožič je skozi vzgajanje nove generacije novinarjevposkrbel tudi za novinarski kader, ki se je prav iz njegovega programarazporedil po celotnem medijskem prostoru v Sloveniji intudi s tem dokazal, da se na nacionalki šolajo in izdelujejo najboljšinovinarski kadri.Postavil je tudi nekaj informativnih formatov, ki so aktualni šedanes – med njimi izstopa oddaja Odmevi, ki še vedno velja za najboljšoinformativno oddajo TV Slovenija.Lado Ambrožič je tudi po svojem osemletnem mandatu, ki je bilnesrečno prekinjen s posegom politike, poskrbel za svoj lastniavtorski razvoj. Skozi oddaje Intervju in Družinske zgodbe se ževrsto let dokazuje kot iskriv izpraševalec in v medijski prostor prinašaobliko intervjujev z razpoznavno osebno noto.Priznanje za izjemne dosežke oziroma nadpovprečne delovneprispevke v daljšem delovnem obdobju:DARE MILIČje eden tistih sodelavcev,ki so najbolj zaznamovalirazvoj in spremembe radijskegaprograma v zadnjihdesetletjih. Bil je v ekipi, kije pred skoraj 40 leti‘postavljala na noge’ Val202, novinar, voditelj,poročevalec in urednik včasu njegovega vzpona inrazcveta, ko je Val 202postal medijska blagovnaznamka. Z izrazitim občutkomza medij, radijskoustvarjanje in poročanje jevseskozi krmaril med različnimifunkcijami na Valu202 in Radiu Slovenija, postal urednik športnega programa, kotprojektni vodja pa zasnoval in izpeljal številne slovenske in mednarodneprojekte, nazadnje olimpijske igre v Pekingu inVancouvru. Zaradi svojega posluha za ušesa poslušalcev in sodelavcev,ne glede na radikalen razvoj medijev in ne glede na pisarno,ekipo ali uredništvo, v katerem je delal, je vedno brezkompromisnozagovarjal pravico poslušalcev do kakovostnega radijskegaizdelka in zagovarja jo še danes. Tako je v svoji dolgoletni poklicnikarieri dal neizbrisen pečat Valu 202, Radiu Slovenija ter radijskemumediju v Sloveniji nasploh.Dare Milič je sodelavec, ki si zares zasluži naziv ‘Radijec’ z velikozačetnico in priznanje RTV Slovenija za izjemne dosežke oziromanadpovprečne delovne prispevke v daljšem časovnem obdobju.PETER POVHUrednik oddaj Peter Povh je v dolgoletnem delovnem opusuvidno zaznamoval program Otroškega in mladinskega programaTV Slovenija. Poskusil se je v vseh žanrih, postavil različne formate,uredniško vodil in oblikoval raznovrstne oddaje, vzgojil vrstosodelavcev, se izkazal kot avtor ene od najodmevnejših serij zamladostnike Jasno in glasno. Opravil je tudi pionirsko delo napodročju sinhronizacij tujega programa za otroke./november 10/ kričač 5

priznanja in nagradeVeč let je že koordinatorRTV Slovenija za otroškoEBU-skupino, nekaj let jebil njen podpredsednik.Vzpostavil je tesne profesionalnein ustvarjalne veziz evropsko in svetovnomrežo javnih televizij; odlikujega tudi uspešno urednikovanjepri otroškihdokumentarcih za EBUizmenjavo.Prav tako seuspešno udejstvuje vdomačih in mednarodnihkoprodukcijah kot je svetovnoprepoznana animiranaserija Bizgeci.Neizbrisen pečat je pustil tako slogovno kot kvalitativno in takšnodelo še nadaljuje. Svoje izkušnje in potenciale je zadnja letausmeril tudi v zasnovo Digitalnega kanala TV Slovenija – je neutrudnisodelavec Kreativnega studia in Izobraževalnega središča.Redno delo za Petra nikdar nima normativnih omejitev, nikoli se neustavlja pri seštevanju opravljenih ur. Delo na javni televiziji sprejemain opravlja kot nikoli končan kreativni proces. Peter je sodelavecin ustvarjalec, ki ga prepoznamo po strokovni usposobljenosti,izjemni delovni energiji, kreativnemu potencialu ter srčni kolegialnosti,ki kroji vzdušje skupinskega dela, tako značilno za televizijskimedij. Hkrati je tudi modus vivendi uredništva Otroškega inmladinskega programa TV Slovenija.Priznanje za izjemne oziroma nadpovprečne delovne dosežkev preteklem letu:TV-DOPISNIŠTVO SLOVENJ GRADEC: DUŠKA LAH, LEAVORNŠEK, GAŠPER STARC IN IVAN URŠNIKV letu, ko je gospodarska kriza razgalila bedo položaja delavcevv Sloveniji, je Informativni program TV Slovenija spremljal številnestavke in delavske proteste, a nikjer toliko in v takšnem obsegu kotna Koroško-šaleškem koncu. Že lani so sodelavci TV-dopisništvaSlovenj Gradec: Duška Lah, Lea Vornšek, Gašper Starc in IvanUršnik korektno opravili svoje delo ob protestih v Gorenju, letos paso svojo uigranost, vztrajnost, poznavanje problematike in televizijskegamedija ponovno dokazali pri spremljanju stečajevPreventa Globala in Vegrada.Njihova obremenjenost je bila kljub občasni pomoči od drugodveč mesecev na zgornji meji mogočega. Dnevno smo od njih pričakovalipo več prispevkov in informacij, zahtevali dodatne izjave,spreminjali svoje želje in naročila v skladu z drugimi dogodki inekipa TV-dopisništva Slovenj Gradec pod vodstvom predane dopisniceDuške Lah, se je vedno odzvala.Agoniji, predvsem Preventa Globala in Vegrada, sta obrnili pozornostslovenske javnosti na nekoliko odrinjeni Koroško in Šaleško,tudi po zaslugi dnevnega poročanja TV Slovenija. Ekipa je spretnokombinirala različne zvrsti televizijskega novinarskega sporočanja,od živih vklopov in reportaž ter reportažnih poročil do televizijskihanaliz ozadja in intervjujev s ključnimi akterji dogajanja.BRANKO GRIČARje v Radijski produkciji zaposlenže 39 let. Kot vodjaPredvajanja radijskih programovin razdelilnice že vrsto letstreže vsakodnevnim željam inpotrebam ustvarjalcev vsehtreh programov RadiaSlovenija. Delo skupine jepostavil na temelje, ki omogočajoprofesionalno, odgovornoin kakovostno »servisiranje«radijskih kolegov, novinarjev inurednikov. Skupino za predvajanjeuspešno vodi pri uresničevanjuzahtevnih programskihprojektov kot so prenosi parlamentarnih in predsedniških volitev,prenosi svetovnih prvenstev, olimpijskih iger in drugih športnihprireditev ter prenosi kulturnih in drugih dogodkov po vsej državi.Je človek, ki zlahka razume ideje programskih delavcev, zato jimpri uresničevanju – za koga včasih morda tudi nenevadnih zahtevna neobičajnih lokacijah – vedno skuša nuditi popolno tehničnopodporo. Odlikujejo ga natančnost, vztrajnost, prizadevnost inpredvsem smisel za zvočno podobo radijskih programov.Velika zasluga Branka Gričarja je tudi, da je z razumevanjemzahtev sodobnega časa razumel in se aktivno vključil v digitalizacijoradijskih programov in razdelilnice. Prav to je bilo ključno zauspešen prehod in uvajanje novih tehnologij. S svojim delom,vedno v službi poslušalcev radijskih programov, je dober zgled inmentor kolegom ne le v produkciji, temveč nasploh. Poznamo gakot človeka, na katerega se lahko zaneseš, s svojim znanjem inodnosom do dela pa odločilno prispeva k hitrim, profesionalnimrešitvam, tudi v trenutkih največje panike.ZORAN MILOVANOVIČUrednik oddaj Zoran Milovanovič je že skorajda tri desetletjaeden od skoraj nepogrešljivih sodelavcev Radia Maribor. Že vrstolet vodi športno uredništvo, ki je zaradi šibke kadrovske zasedbeizredno obremenjeno. Kot urednik in aktivni sodelavec na terenuposkrbi za večurne programske pasove Radia Maribor ob sredah,sobotah in nedeljah.Zoran Milovanovič ob svojem rednem delu za informativni programspremlja tudi glavnino športnih prireditev ob koncu tedna,vključno s tekmovanji v tujini. Je velik poznavalec in ljubitelj literaturein krajev, ki jih obišče zaradi športnega poročanja. Njegov6kričač /november 10/

prispevek k vsebinam RadiaMaribor je poseben zato, kerporočanje o športnih dogodkihiz tujine vselej dopolni zzanimivimi reportažami iz tehkrajev. Ob takih priložnostihjih je nastalo kar nekaj: izArgentine, Kube, Japonske,Avstralije, Tajske, Portugalske...V svojih potopisih združujene samo posebnosti krajev,ampak tudi zgodbe ljudi,predvsem pa zanimivosti izzgodovine in literature. Tudizato imajo njegove reportaže posebno vrednost in so vedno znovaprimerne za predvajanje, saj izjemno popestrijo program.Še posebej pa velja izpostaviti njegovo stalno pripravljenost zadelo in tudi prevzemanje odgovornosti.Priznanje za prejemnike mednarodnih ali uglednih domačihpriznanj:VAL 202, 2. PROGRAM RADIA SLOVENIJA: MIRKO ŠTULAR,NATAŠA ZANUTTINI, ANDREJ KAROLI, JERNEJA JEVŠEVAR,KATJA ČERNELA IN ALEŠ SMREKARVal 202 je dobitnik nagrade TRUSTED BRAND 2010 za najboljzaupanja vredno radijsko postajo v Sloveniji. Neodvisna raziskavaTrusted Brand revije Reader’s Digest Slovenija že vrsto let poteka vokviru evropsko uveljavljene akcije. Pri ocenjevanju izdelkov in storitevv 40 različnih kategorijah sta najpomembnejša kriterija kakovostin osebna izkušnja potrošnikov.Naziv blagovne znamke, ki ji potrošniki najbolj zaupajo, soustvarjalci Vala 202 prejeli že tretjič. Pomembno je, da Val 202kljub hudi konkurenci ohranja svoje mesto med pomembnimi oblikovalcijavnega mnenja v Sloveniji in celo več, da je že skoraj štiridesetletja na samem vrhu priljubljenosti med poslušalci. S temveliko prispeva k prepoznavnosti, raznolikosti, kakovosti, podobi inugledu javnega zavoda RTV Slovenija.BARBARA ZRIMŠEK IN MOJCA MAVECsta ustvarjalki kompilacije Eutrinkov z naslovom Evropa - včeraj,danes, jutri, ki je na letošnjem izboru najboljših televizijskih oddajevropskih regionalnih televizij PRIX CIRCOM 2010 na Malti prejeladrugo nagrado v kategoriji VIVRE L’EUROPE.Evropo včeraj sestavljajo zgodbe, povezane s kolonialno preteklostjoEvropske unije (EU); oddaja je bila posneta v nekdanjih evropskihkolonijah na otokih La Reunion in na Madeiri. Evropo danes razkrivajozgodbe priseljencev, ki danes živijo v EU, tudi zato, ker jim jekolonialno obdobje ‘odneslo’ njihova življenja. Evropo jutri pa predstavljajozgodbe iz držav, ki čakajo pred vrati EU, Maroko, Azerbajdžan,Izrael ... Osrednje vprašanje, ki so si ga ustvarjalci zastavili v nagrajenikompilaciji pa je, kam pravzaprav gre Evropska unija …EDITA CETINSKI MALNAR, EVA URANJEK IN URŠKA ŽNIDARŠIČUrednica in voditeljica Edita Cetinski Malnar, redaktorica innovinarka Eva Uranjek in režiserka Urška Žnidaršič so soustvarjalkeposlovno-podjetniške oddaje Prava ideja. Oddaja, ki je predstavilaUroša Merca in njegovo podjetje Bisol se ponaša z mednarodnonagrado InJo kot najboljši prispevek o inovativnosti v slovenskihmedijih za leto 2009. Nagrado podeljuje Vibacom v sodelovanjuz univerzo Stanford.InCo gibanje za inovacijski preboj Slovenije je nastalo leta 2009 in seje k nam razširilo iz ZDA. Koncept inovacijskega novinarstva je poskusspodbujanja medijev k proaktivni vlogi pri predstavitvah inovacij.Poslovno-podjetniška oddaja ima odličen koncept tudi v časurecesije, saj inovativni ljudje najdejo svoje možnosti tudi v zaostrenihgospodarskih razmerah.SLAVKO BOBOVNIKje prejemnik strokovnegaviktorja kot voditelj informativneoddaje. S svojo profesionalnostjoje SlavkoBobovnik premagal vse tekmecein prepričal Akademijoviktor, da mu je podelila viktorja– tokrat je to že njegovtretji viktor. Za Slavka velja,da je dober novinar in odličenvoditelj. Ima posluh za tisto,kar je pomembno. Zna spraševatiin ne odneha, dokler nedobi pravega odgovora. Delatisto, kar misli, da je prav, in vkar verjame. In kar je pri njemu morda najpomembnejše: odlikujega izjemna kredibilnost – gledalci mu verjamejo, česar za številnedanašnje voditelje ne bi mogli trditi.SEKU M. CONDESeku M. Conde, dobitnikviktorja za obetavno medijskoosebnost, se je TelevizijiSlovenija pridružil pred štirimileti, ob nastanku tretjega t.i.parlamentarnega programanaše televizije. Prej zapriseženradijec, ki je delal na več radijskihpostajah v Mariboru inpred prihodom na televizijopri Radiu Študent v Ljubljani,se je dobro znašel tudi predtelevizijskimi kamerami. Ktemu je verjetno pripomoglotudi njegovo gledališko delovanje,saj se že od najstniških let ukvarja z gledališko igro in režijo.Študiral je odrsko umetnost v Londonu ter primerjalno književnostin francoščino v Ljubljani; študij pa bo, kot pravi s precejšnjomero samoironije, končal nekoč v prihodnosti. V prispevkih, ki jihpripravlja za oddaje dnevno-informativnega programa, se lotevaširokega nabora tem, od gospodarskih do okoljevarstvenih. Je tudivoditelj poročil, sprva jih je vodil v sklopu jutranjega programa,zadnje leto pa dnevno-informativnega.MIRKO ŠTULAR IN ANDREJ KAROLIOdgovorni urednik Vala 202, II. programa Radia Slovenija MirkoŠtular in urednik Uredništva za glasbo Andrej Karoli sta prejemnika/november 10/ kričač 7

priznanja in nagradenagrade viktor 2009 za posebne dosežke. Kot je v utemeljitvi meddrugim zapisala Akademija viktor, se slovenski glasbeniki radi pritožujejo,da jim radijske postaje ne dajo zaslužene priložnosti in podpore,ker predvajajo zgolj preverjene uspešnice. Vendar nekatereradijske postaje še cenijo domačo ustvarjalnost, ki morda ne gre vuho že ob prvem poslušanju. Val 202 izvajalcem ne daje le priložnosti,da se predstavijo v etru, ampak jih celo spodbuja h kakovostniprodukciji. Izbor Imamo dobro glasbo je številnim omogočil prebojiz garaže na najbolj poslušano radijsko postajo, uredništvo Vala 202pa je v pogosto enoličnem slovenskem glasbenem prostoru izvedloprojekte, ki so podrli meje žanrov in nam omogočili drugačenpogled. Tako dajejo priložnost in prednost kakovostni, žanrsko različniglasbi in ker dokazujejo, da imamo v Sloveniji dobre glasbenike.DRAGAN BULIČGlasbeni urednik RadiaSlovenija in avtor oddaj naValu 202 je prejemnik nagradeViktor 2009 za življenjsko delo.Akademija viktor je v svojiutemeljitvi med drugim zapisala,da ni veliko glasbenihurednikov, ki bi jih lahko imenovaliza legendarne. Ne lezato, ker Dragana Buličaposlušamo že četrto desetletje,legendaren je predvsemzato, ker je kljub menjavamterminov, oddaj in celo medijevvedno ostal v središčudogajanja. Sprva je delal na Radiu Študent, kmalu zatem je postalnepogrešljiv član redakcije drugega programa Radia Slovenija. Želeta 1979 je začel obujati glasbene spomine ob sobotah zvečer,nekaj časa tudi v televizijski oddaji Sobotna noč, potem pa je svojpoložaj utrdil v torkovem Štosu. Dragana Buliča opisujejo kotstrastnega navijača domačega rocka in popa, sam pa se označujeza selektorja, ki le izbira igralce. Poleg tega je tudi strasten arhivarglasbene zgodovine, s koncertno kilometrino, s kakršno se lahkopohvali le malokdo. Zavidljiv seznam povabljenih ustvarjalcev jesestavil že ob počastitvi njegove tisoče oddaje, nov mejnik pa jepostavil z odmevnim dobrodelnim dogodkom Še pomnite, prijatelji,na katerem so se zbrali najvidnejši akterji slovenske pop in rockscene šestdesetih in sedemdesetih let.ŠPELA NOVAKNovinarka v uredništvuzunanjepolitičnih oddaj RadiaSlovenija Špela Novak je bilajulija 2010 v kategoriji radijskeganovinarja razglašena zanacionalno zmagovalkoNatečaja Evropskega parlamentaza novinarje, ki sobistveno prispevali k pojasnjevanjupomembnih tem naevropski ravni oziroma k boljšemurazumevanju institucijoziroma politik Evropske unije.Na natečaju je sodelovala kot avtorica oddaje o referendumu olizbonski pogodbi na Irskem, ki je bila objavljena oktobra lani na 1.in 3. Programu Radia Slovenija v okviru redne tedenske oddajeuredništva zunanjepolitičnih oddaj Radia Slovenija Eppur si muove.EDVARD ŽITNIKV okviru vsakoletnega razpisaNatečaja Evropskegaparlamenta je bil Edvard Žitnikrazglašen za nacionalnegazmagovalca v kategoriji televizija.Tema Žitnikovega prispevkaje bilo delovanje plačilnegasistema SWIFT, objavljenpa je bil v okviru zunanjepolitičneoddaje Globus.Komisija Evropskega parlamentaje v obrazložitvi nagradezapisala, da jo je Žitnikovprispevek prepričal z izjemnoinovativnim pristopom, da jebil sodobno in visoko angažirano pripravljen, gledalcu pa je dobropodal predzgodovino in okoliščine delovanja Swifta-a. Še posebejso izpostavili dejstvo, da je avtor gradil tako na objektivnih podatkihkot na subjektivnih mnenjih.NEVA ZAJCNovinarka in urednica vRTV-centru Koper -Capodistria, je prejemnicamednarodnega priznanjaPečat Erasmus EuroMedia naDunaju za dokumentarni filmBoris Pahor – Trmasti spomin.Pahorja v filmu, kateregaavtorica in scenaristka je.Neva Zajc, spremljamo odTrsta do Pariza, kjer je doživelprvo mednarodno priznanjein odkrivamo dolgo ter zapletenoživljenjsko pot velikegapričevalca dvajsetega stoletja.Dokumentarni film gradi pripoved o avtorju z njegovim pričevanjemin z besedo zgodovinarjev, pisateljskih kolegov, založnikov inprijateljev. Navdahnili sta jih predvsem Pahorjevi vrednoti ljubezniin človečnosti, ki presegata tragiko naše preteklosti in ponujatavizijo za preživetje.Dokumentarni film Boris Pahor – Trmasti spomin je bil premiernoprikazan februarja na TV Koper, marca na TV Slovenija in majana RAI-ju v Trstu. Do danes je doživel vrsto projekcij v dvoranah:Izola, Trst, Unesco Pariz, Berlin, predvajali so ga na slovenskemfilmskem festivalu v Portorožu. Zanj velja veliko zanimanje tudi vNemčiji in Avstriji.IZTOK PREMROVPoklica dejavnost Iztoka Premrova je že vrsto let cenjena tako vnovinarskih kot v strokovnih krogih, zato ni čudno, da je Iztok prejemnikSteletovega priznanja za izjemne dosežke za leto 2009.8kričač /november 10/

Priznanje za pomemben prispevekpri ohranjanju inobnovi nepremične kulturnedediščine, ki ga podeljujeSlovensko konservatorskodruštvo, je Iztok Premrov prejelza dolgoletno predstavljanjeslovenske kulturne dediščinev oddaji Podoba podobe.Oddaja Podoba podobe, ki jovodi že vrsto let je vzorčenprimer kakovostne televizijskeoddaje o kulturi, ki zmorenagovarjati tudi širši gledalskiavditorij. Novinar in urednik Iztok Premrov je s svojim kakovostnimdelom na področju likovne umetnosti, upodabljajočih umetnosti inkulturne dediščine v zadnjih dvajsetih letih pomembno prispeval kohranjanju in razvijanju visokih standardov na TV Slovenija.ALEKSANDER LAVRENČIČVodja arhiva na TV SlovenijaAleksander Lavrenčič je dobitnikvelike listne, podeljene naMednarodnem arhivskemsimpoziju.Dirketorica Pokrajinskegaarhiva Maribor dr. SlavicaTovšak je v obrzaložitvi zanagrado med drugim dejala,»da je Aleksander Lavrenčič naposvetovanjih v Radencih znjemu lastnim stilom skoziveč let predstavljal arhivskogradivo, ki ga hranita slovenskiradio in televizija. S posebnimpristopom, predvsem pa z izbranimi vsebinami mu je uspelona daljše obdobje opozoriti na zanimive zorne kote posnetih inohranjenih vsebin ne glede na njihovo tehnologijo ...«Aleksander Lavrenčič je več let aktivno sodeloval na posvetovanjihv Radencih in pri pripravi predstavitev tehnološko zahtevnihrešitev in zamisli s področja varovanja strojno berljivega arhivskegagradiva.TATJANA KREN HLEBIČNovinarka TelevizijeMaribor Tatjana Kren Hlebič jeprejemnica nagrade IFAJ –mednarodnega nepolitičnegain strokovnega združenjakmetijskih novinarjev, ki združujetrideset držav z vsegasveta oz. njihovih stanovskihdruštev kmetijskih novinarjev.O nagrajencih je odločalatričlanska strokovna komisija,ki ji je predsedoval OwenRoberts, predavatelj nakanadski Univerzi v Guelphu.Tatjana Kren Hlebič je bila uvrščena v skupino desetih novinarjev,katerih delo je komisija najvišje ocenila. Na stroške organizatorjase je udeležila letnega kongresa IFAJ in strokovnega izpopolnjevanjas področja kmetijstva, pridobljeno znanje pa bo še naprejuporabljala za pripravo kakovostnih prispevkov s področja kmetijstvatako za potrebe oddaje Ljudje in zemlja kakor za prispevke spodročja kmetijstva v informativnih oddajah TV Slovenija.Ker nas je v začetku leta mnogo prezgodaj in na vrhuncuustvarjalnega zagona zapustil sodelavec GREGOR HOČEVAR,mu generalni direktor RTV Slovenija podeljuje posebno posthumnopriznanje.Nagrada Radia SlovenijaKomisija za podelitev nagrad RA-Slovenija je odločila in predlagala,da nagrado Radia Slovenija podeli Big Bandu RTVSlovenija.Nagrade Televizije SlovenijaKomisija za podelitev nagrad TV – Slovenija je odločila, danagrade Televizije Slovenija prejmejo:1. Nagrado za režijo študijske TV oddaje in produkcije študentovfilmske in televizijske režije na AGRFT:ŽIGA VIRC, za scenarij in režijo TV drame Naša demokracija2. Nagrado za scenarij, režijo ali kamero dokumentarnegadela:BOJAN KASTELIC, nagrada za tenkočutno, a živo fotografijo, kiustvarja igrive iluzije, v dokumentarnem filmu Ris, kralj gozdov.3. Posebno nagrado za raziskovalno novinarstvo:JELENA AŠČIĆ, posebno priznanje za prodorno raziskovalnonovinarstvo, ki vseskozi postavlja človeško usodo v središče dokumentarnegadosjeja Gradimo suženjstvo.Častno priznanje za delo na RTV SlovenijaMILAN BLAŽINV več kot 35-tih letih delana Televiziji Slovenija je MilanBlažin opravljal vrsto odgovornihnalog od organizatorja-producentado producentav Kulturno-umetniškemuprogramu Televizije Slovenija.Vse od sredine 80-tih let soz njegovim delom povezaniprodukcijsko najzahtevnejšiigrani projekti, med njiminadaljevanke: Ljubezen namje vsem v pogubo,1988;Pripovedke iz medenega cvetličnjaka,1991; pet sezonhumoristične nadaljevanke Vrtičkarji 1989-2004 in Prešeren,2001; nadalje televizijski in celovečerni filmi: Črna orhideja,1990;Operacija Cartier, 1991; Feliks Langus, ali Kako ujeti svobodo,1991; Radio doc.,1995; Tantadruj, 1995; Triptih Agate/november 10/ kričač 9

priznanja in nagradeSchwarzkobler,1997 Temni angeli usode, 1999; Igra s pari, 2008ter mednarodne koprodukcije: Paralele, 1988; Bronasti vijak, 1989;Vas ob meji, 1993; Beli konjiček, 1994.Milan Blažin sodi med tiste dragocene sodelavce, ki so s svojimprofesionalnim pristopom in odgovornim odnosom do delaustvarjali optimalne pogoje za kakovostno rast televizijskih dokumentarnihin igranih programov. V vrhunskega televizijskega producentase je razvil v času in razmerah, ko so ustvarjalci slovenskegatelevizijskega programa svoje delo razumeli kot poslanstvo.Tak odnos do dela in do sodelavcev je ohranil ves čas svoje bogateslužbene poti, ki se mu bo iztekla letos.STANKO MAVHEROblikovalec zvoka vRegionalnem RTV-centruMaribor Stanko Mavher jeeden nepogrešljivih tehničnihsodelavcev pri izvedbi številnihterenskih snemanj inneposrednih živih javljanj vregionalne in nacionalneradijske programe RTVSlovenija. Že vrsto let v eniosebi opravlja kar tri delovnenaloge: je asistent, vodjareportažnega vozila in voznik.Stanko Mavher se je leta1979 zaposlil na RadiuMaribor kot voznik, z razvojem RTV-centra in dodatnim izobraževanjempa se je usposobil za opravljanje še drugih strokovnih delin nalog, tako da je danes nepogrešljiv sodelavec. Posebej veljaizpostaviti njegovo stalno pripravljenost za delo tudi v najtežjihpogojih, pa prevzemanje odgovornosti za uspešno podporo neposrednimprenosom in snemanjem najzahtevnejših radijskih projektov,kot so prenosi festivalov narečne popevke, zahtevna snemanjakoncertov klasične glasbe, prenosi bogoslužij iz Mariborske nadškofije...Stanko Mavher je »večni mož radijskih ozadij«, nekdo, ki vestnoin vztrajno skrbi za ključnim izvajalcem neznane tehnične podrobnosti,brez katerih ni radia in tudi kakovostnih radijskih prenosovne. Njegov odnos do dela in sodelavcev razkriva požrtvovalnoosebnost, ki je uspešnosti in ugledu celotne RTV Slovenija namenilavse svoje moči. Prav zato so ga sodelavci iz tehniških in novinarskihvrst predlagali za prejemnika častnega priznanja za delo naRTV Slovenija.CVETKA ŠERUGA PREKVodja skupine za kulturo govora na Radiu Slovenija CvetkaŠeruga Prek se je na našem radiu kot lektorica zaposlila leta 1983.Domala vse svoje delo na radiu je posvetila sistematičnemu praktičnemupouku zborne izreke v okviru tečajev jezikovno-govornegaizobraževanja za novinarje in napovedovalce. Do upokojitve jevodila skupino, ki skrbi za kulturo govora na Radiu Slovenija, obsiceršnjem lektorskem in fonetičnem delu pa je predavala tudi vIzobraževalnem središču RTV Slovenija.Njena strokovna prizadevanja in usmeritve za čim boljšo knjižnoizreko so dosegla vrhunec v letih 2001 in 2002, ko je pomembnosooblikovala razpravo ob izidu Slovenskega pravopisa z opozarjanjemna določene neustrezne rešitve in na napake v njem. Vse toje botrovalo nekaterim boljšim rešitvam v ponatisih Slovenskegapravopisa, ki je tudi pravorečni priročnik.Leta 2003 je skupina za kulturo govora pri Radiu Slovenija prejelapriznanje Andragoškega centra Republike Slovenije “za izjemnestrokovne dosežke pri bogatitvi znanja drugih”, istega leta jeCvetka Šeruga Prek skupaj z gledališko lektorico in predavateljicozborne izreke Emico Antončič izdala priročnik “Slovenska zbornaizreka”. Namenjen je vsem, ki govorno nastopajo v javnosti inmorajo ob tem uporabljati najvišjo zvrst govorjene slovenščine.Priročnik je odličen pripomoček tudi za radijske in televizijske novinarjein napovedovalce.V svojem skorajda tridesetletnem delu na našem Radiu je CvetkaŠeruga Prek opravljala tisti del poslanstva, ki je pravzaprav vodiloin počelo slovenskega govorjenega medija – to je poučevanje,predvsem pa uresničenje govorjenega knjižnega jezika v javnosti.Pri tem je bila dosledna, natančna, strokovno podkovana, a hkratistrpna in premišljena. Zapišemo lahko, da je gospa Cvetka oseba zveliko znanja in z mehkim srcem.MARJAN BALOHKakor življenje nasploh tudidelovno okolje zaznamujejoposamezniki, ki odstopajo odsvoje okolice. Običajno so,vsaj v delovnem okolju, največpozornosti deležni tisti, kiopravljajo zahtevnejše in boljodgovorne delovne naloge.Bolj redko se zgodi, da nasprepričajo »navadni smrtniki«,za katere ponavadi pravimo,da svojo službo opravljajo sposebnim veseljem, žarom inprednostjo, da jim je službaobenem tudi hobi.Takšen je bil naš receptor Marjan. Pred dobrimi 30 leti je stopil vnašo recepcijo in ostal vse do letošnjega poletja, ko je hudomušnoizjavil, da je že čas, da prepusti delo mlajšim in nadaljuje s prijetnimiupokojenskimi dnevi v rodnem Zagorju. Od tam ga je delovnapot preko Litostroja zanesla v našo hišo. Tu nas je mnogokrat presenečals svojo razgledanostjo in širokim pogledom na svet. Spogledom, ki ga je zaznamovalo tudi nekajletno guljenje gimnazijskihšolskih klopi, s pogledom in neverbalno komunikacijo, namenjenoobiskovalcem, gostom in predvsem sodelavcem. S pogledom,prijazno besedo, šalo, ki jo že sedaj močno pogrešamo. Kljubtemu, da smo mu našli vsaj na prvi pogled prijetna nadomestila, panam, ko stopamo v televizijsko avlo, nekaj manjka.Njegovo izredno poznavanje vsega, od sodelavcev, prostorov,tehnoloških sklopov, produkcijskih procesov in delovne organiziranostido specifičnega duha organizacijske kulture naše hiše inneformalne delovne organiziranosti je omogočalo vsem njegovimsobesednikom hiter in prijazen dostop do nujnih informacij inkontaktov.Naš Marjan je znal na enak način sprejeti kopico radovednih šolskihglav, ki so si prišle ogledovati skrivnosti produkcije radijskih intelevizijskih oddaj, visoko kronane politične glave in njihove »bodyguarde«, tuje delegacije, ki so prihajale prodajat in kupovat in10kričač /november 10/

»stare mamce«, ki so se izgubile na poti na tržnico. Imel je prijaznobesedo za vse tiste užaljene in odrinjene, ki so iskali pravice v našihprogramih, kot za tiste, ki so prišli stresat svojo jezo bodisi po njihovemmnenju zaradi slabih programov ali zaradi previsokegaRTV-prispevka.ALOJZ ŠKRABA - FLORJANVečina zaposlenih na RTV Slovenija pozna Alojza Škrabo kot»Florjana«. Florjan je vso svojo delovno dobo preživel v naši hiši.Njegova osnovna delovna obveznost je bila delo kurirja, vendar paFlorjanu ni bilo nikoli težko pomagati tudi pri drugih opravilih.Delo je vedno opravljal vestno in z nasmehom na obrazu. Za vsakegaod nas je našel toplo besedo in s tem mnogokrat pripomogelk boljšemu vzdušju v kolektivu.Kljub temu, da je opravljal tako imenovana manj zahtevna dela,pa so mnogi takrat, ko je bil odsoten, ugotovili, kako pomembno jebilo njegovo delo. S častnim priznanjem sem mu bomo oddolžili zadolgoletno delo v zavodu, trud in pripadnost naši hiši.JANEZ PETJEDolgoletni vodja počitniškihdomov, prej družbenegastandarda Janez Petje, je vzavod prišel leta 1971, ko jepo nekaj letih dela vAvtoparku in Družbeni prehraniprevzel področje počitnikovanja.Pod njegovim vodstvom inz osebno zavzetostjo je izskromne hišice v Planici zraselobjekt, ki ga že vrsto let izkoriščamoza počitnikovanje patudi kot reportersko hišo obsmučarskih poletih. Pravnjemu gre tudi zasluga, da smo ob njem še pravočasno odkupilifunkcionalno zemljišče, kar nam bo omogočalo boljše pogajalskoizhodišče z državo, ko bo ta pričela urejati rekreativne površine vplaniški dolini. Janez je imel »dober nos« in še več energije, s kateroje prepričal vsakokratna vodstva o potrebnosti vlaganja v počitniškezmogljivosti. Gre mu zahvala, da so tudi v Fiesi zagotovljenitako prostorski kot gradbeni pogoji, ki bodo nekega dne omogočilirevitalizacijo tega počitniškega objekta.Nekateri se še spomnijo, kako smo udarniško gradili počitniškonaselje na Visu, Tudi v ta projekt je bil aktivno vključen Janez Petje.Ne samo kot organizator in udarnik, v hiši je znal pritisniti na»prave gumbe«, da se je za vse skupaj našel čas in denar.Bil je eden redkih posameznikov, ki se je upiral odprodaji in privatizacijipočitniških domov in ukinitvi vsega tistega, kar smonekoč poznali pod pojmom družbeni standard delavcev RTVSlovenija. Kljub tovrstnim poskusom smo tako skupaj ohranilivečino objektov in njegovo trmasto vztrajanje je omogočilo, dasmo letos lastniški fond počitniških objektov obogatili še s hišico vČatežu.Poznamo ga kot sodelavca, ki je tudi v času osebnih stisk vednonašel pravo besedo in vsakemu namenil delček svojega nasmeha.Vedno je na prvo mesto postavljal želje in zahteve svojih sodelavcev– počitnikovalcev, jim skušal v največji meri ugoditi, čeprav muje to včasih dvigovalo pritisk in sladkor. V zasluženi pokoj takoodhaja z zadovoljstvom, da svojemu nasledniku in nam vsem skupajzapušča solidno podlago, ki jo bodo lahko vodstvo zavoda instrokovne službe, na podlagi ustrezne razvojne vizije, še dodatnorazvijali.MARKO PETRETIČPot v pokoj je kot maratonskitek. Povezana je s treningomoz. usposabljanjem, zobčasnimi krizami, ko našadelovna kariera malo zanihanavzgor in navzdol, povezanaje z izgubo kondicije, ko senaše telo upira zdravstvenimtežavam, povezana je z velikimpričakovanjem, ko se bližamoin olajšanju, ko cilj tudidosežemo. Na cilju pa nasčaka še malo katarze in resnegarazmisleka o tem, kajsmo pri svojem delu in vživljenju dosegli in kako življenje nadaljevati v njegovi manjintenzivni obliki.Takšna je bila tudi delovna pot Marka Petretiča. V naš zavod jeprišel v začetku sedemdesetih let kot perspektiven tonski tehnik inkmalu postal nezamenljiv član produkcijskih ekip, ki so snemaledokumentarce, filme in otroške oddaje. Poizkusil se je tudi pri snemanjuzabavne glasbe, je avtor kar nekaj posnetkov z znanimijugoslovanskimi ansambli. Bil je član ekipe prvega barvnega TVdnevnika in član ekip, ki so prenašale velike športne dogodke. Privseh projektih pa je poleg obvladovanja strokovnih nalog pričel nadan prihajati tudi njegov izjemen občutek za delo z ljudmi. Zato soga kmalu povabili, da je prevzel vodenje skupine reportažnih avtomobilov.Da bi svoje delo vodenja še kvalitetnejše opravljal, se jevpisal na fakulteto za organizacijske vede, smer operativni menagmentin jo tudi končal. Kot vodja mobilne tehnike je sodeloval vprvem prenosu Božične polnočnice leta 1990, leta 1996 pa se jeizkazal kot tehnični vodja projekta Papež.Sledilo je še več projektov, ki so bili pod njegovim vodstvomuspešno zaključeni, kot so: srečanje predsednikov srednje evropskihdržav v Piranu, CEFTA in srečanje obrambnih ministrov NATAv Portorožu, obisk Clintona, srečanje Bush-Putin na Brdu, vstopSlovenije v Evropsko unijo, tehnično vodenje projekta predsedovanjaSlovenije EU in še bi lahko naštevali. Pomemben prispevekMarka Petretiča je vsekakor danes že nekoliko pozabljena vrlina,celostno razumevanje medija. Na katerem koli delovnem mestu jedelal, povsod in zmeraj je vzpostavil enakovredne odnose medkreativnimi, vsebinskimi in produkcijskimi ljudmi. Zavedal se je, daje tehnologija sama po sebi skupek sofisticirane, a mrtve narave, kijo oživi le premišljena vsebina – in človek.NATAŠA SEGULINNovinarka in urednica Nataša Segulin se je leta 1980 zaposlilana TV Koper-Capodistria v uredništvu igranega programa kotredaktor-prevajalec. Leta 1985 je postala urednica oddaje o kulturi“Panorama culturale” (Kulturna panorama), kot novinarka vdnevnoinformativnih oddajah v italijanskem programu pa je priče-/november 10/ kričač 11

priznanja in nagradela delati leta 1989. Pripravljalaje prispevke in reportažepredvsem s področja kulture,kulturna oddaja “Lo statodelle cose cultura” (Stanjestvari - kultura), ki jo je urejalain vodila, je bila zelo odmevnamed italijanskimi in tudislovenskimi gledalci. Vseskozije vzporedno (bimedialno)pripravljala prispevke inreportaže tudi v slovenskemjeziku, in sicer za Regionalniprogram TV Koper, za TVDnevnik in za kulturno oddajo“Osmi dan” na TV Slovenija.Leta 1998 je postala odgovorna urednica slovenskega TV-programav Regionalnem RTV-centru Koper-Capodiostria. S svojimprihodom v uredništvo je s sodelavci novinarji uvedla vrsto novihoddaj: Evropa in mi, Med valovi, Potovanje v zeleno, Ženski pol,Šok, Iz prve roke, Na obisku, Izostritev, Minute za..., Primorskimozaik, Pravljice Mike Make, Študentska, Dobro jutro..., novopodobo pa je dala oddajam: TV Poper, Pomagajmo si, Halo, izzvaniste, Športna mreža, Športel, Brez meje in paradnemu konjudnevnoinformativnioddaji Primorska kronika. Bila je tudi aktivnasoustvarjalka Čezmejne TV, katere program ustvarjajo štiri uredništva(slov. in ital. na TV Koper-Capodistria in na RAI-ju v Trstu).Prav tako je bila aktivna soustvarjalka in pobudnica mnogih večjihprojektov: Sinovi dveh narodov, Kraji in običaji, številnih dobrodelnihkoncertov in projektov TV Slovenija Stopimo skupaj.V treh mandatih urednikovanja, to je v dvanajstih letih, ji je vuredništvu uspelo ustvariti korekten in profesionalen odnos dodela, špoštljive medsebojne odnose, predvsem pa je s sodelavciutrjevala in krepila vlogo in mesto, ki si ga je Regionalni TV programKoper-Capodistria pridobil v Primorski regiji, v zamejstvu intudi v širšem slovenskem prostoru. Vseskozi je vzpodbujala ustvarjalnosturedništva, ki je bila mnogokrat potrjena s pohvalami in kardevetimi mednarodnimi nagradami in proznanji.OTMAR PEČKONovinar in urednik OtmarPečko je celotno delovnodobo posvetil ustvarjanju naTV Slovenija. Lahko zapišemo,da je soustvarjal in gradil tohišo in veliko prispeval k rastiin bogatenju njenih programov.Kot študent novinarstva jeleta 1969 začel delati v DIO.Na svoji profesionalni poti jeopravljal številne naloge. Kotnovinar je bil vrsto let zadolženza »pokrivanje« področjavojske, splošnega ljudskegaodpora in civilne zaščite. Na to temo je pripravil številne odmevneoddaje in prispevke. Nepozabna so ostala njegova poročanja z najboljkočljivih in nevarnih prizorišč iz časa osamosvojitvene vojne.Bil je urednik TV Dnevnika, s katerega se ga spominjamo kotizredno pronicljivega, odločnega in hkrati kooperativnega sodelavca.Z vrsto odmevnih in nepozabnih dokumentarnih projektov jeostal v spominu kot urednik aktualnega dokumentarnega programa.In ne nazadnje, čeprav na koncu bogate delovne poti, je vdobrih osmih letih pustil neizbrisen pečat v TV Tedniku, oddaji, kije pod njegovo taktirko pozornost usmerila k velikim problemommalih ljudi, požela mnogo pohval in se zasidrala kot najbolj gledanačetrtkova oddaja, pa tudi enea najbolj gledanih na TV Slovenija.Tisto nemara najbolj pomembno pri njem pa je povezano zOtmarjem kot Človekom. Katero koli delo že je opravljal in opravljalga je zelo profesionalno, je Otmar s sodelavci vselej ustvaril izjemnokolegialen odnos in sproščeno ustvarjalno vzdušje. Znal jemotivirati in pomagati s svojim bogatim znanjem in izkušnjami.Vsi, ko so imeli možnost stopati z njim po isti poti, so mu za vse tonadvse hvaležni.BRANKA PREDENNovinarka-urednica v slovenskemuredništvuRegionalnega RTV-centra vKopru Branka Preden je zdelom na TV Ljubljana pričelakot napovedovalka programaleta 1975 in za uspešno napovedovalskodelo leta 1980 vBeogradu prejela vsejugoslovanskonagrado GordaneBonetti za najbolj priljubljeneobraze iz vseh republiškihtelevizisjkih centrov. Istegaleta so jo na TV Ljubljana stalnozaposlili kot novinarko –redaktorico v enoti Predvajanja programov. Že v tem času je občasnonovinarsko pripravljala oddaje Ne prezrite, TV Kažipot, TV Zrnoin kot sovoditeljica nastopala v oddaji za nemškoTV Musikantelstadel / Godci na seniku/, ki so jo snemali naBernardinu. Krajši čas je delala tudi v mariborskem TV-studiu inmed drugim pripravljala in vodila Turistični kotiček. Tako je dodobraspoznala vse tri TV-centre in delovanje televizije tako s tehničnekot tudi s programske plati.Leta 1989 se je vrnila na Primorsko in v slovenskem programuRegionalnega RTV- centra Koper-Capodistria najprej vodila informativnooddajo Odprta meja, današnjo Primorsko kroniko – to jeuspešno vodila skoraj 20 let. Bila je tudi voditeljica več drugih televizijskihin radijskih oddaj (Prizma optimizma, Veseli tobogan,Glasba po željah, Jagode in podoknice).Smostojno novinarsko pot je začela s pripravo televizijskihreportaž o naših rojakih v Italiji, nadaljevala pa z avtorskimi reportažamiin prispevki za različne oddaje. V oddajo Pomagajmo si jevpeljala posebno rubriko Bela kronika, v kateri je objavljala reportažeo dobrodelnih posameznikih in društvih. Za TV Slovenijaredno pripravljala prispevke za dnevnoinformativni program, največpa za kulturo.V zadnjih osmih letih je na televiziji njena najbolj odmevnaoddaja Sledi – Na obisku, oddaja o primorski ljubiteljski kulturi, vkateri predstavlja ljubiteljske ustvarjalce in kulturno dediščinoIstre, Krasa ter Slovencev v Italiji. V reportažah in prispevkih se raz-12kričač /november 10/

kriva njena naklonjenost do malega, neznanega človeka, v njihovipripravi in njenem v nastopu pred kamero pa pride do izrazaizjemno poznavanje TV- medija. Branka bo po 35-ih letih strokovnegain profesionalnega dela na regionalni in nacionalni TV zodhodom v pokoj decembra letos sklenila bogato delovno pot.METOD VALJAVECŽe skoraj štiri desetletjanadvse ustvarjalnega, kreativnegain strokovnega dela -vodje repotažnega vozila RA6Metoda Valjavca so v mnogočemzaznamovala celotenrazvoj in napredek pri oblikovanjuzvočne podobe neposrednihšportnih prenosov,političnih dogajanj ter vsakodnevnihaktualnih dogodkovna Radiu Slovenija.Za njegovo delo je značilnavelika profesionalnost, delavnost,inovativnost, izrednanatančnost in zanesljivost terprefinjen posluh pri nastajanju neposrednega tonskega prenosa.Življenjsko je predan radijskemu mediju, je pon izjemnih ustvarjalnihmoči, novih zamisli in odprt tehničnemu napredku. Kot izkušenivodja reportažnega vozila se zelo uspešno ukvarja z digitalnimiin analognimi prenosnimi zvezami in s svojimi idejami pomaga priobnovi reportažnega avtomobila.Njegovo skrbnost in gospodarnost ponazarja neskončno številoprevoženih kilometrov reportažnega vozila v vseh teh letih brezene same nesreče ali nepotrebnega stroška na vozilu.Med vidne delovne uspehe sodi tudi tehnično in organizacijskovodenja skladišča tehničnih mobilnih sredstev in njihovovzdrževanje.Metod Valjavec sodeluje tudi v izobraževalnem procesu novinarjev.Kot dober pedagog in mentor svoje specifično znanje spodročja digitalne tehnologije v sistemu neposrednega oglašanjav eter uspešno prenaša na mlajše rodov.PAVLE JAKOPIČZa Pavleta Jakopiča lahkobrez zadržkov uporabimo prispodobo,da je »otrok radia«.Kot fantič s Kolodvorske ulicese je namreč velikokrat podilpo otroškem igrišču prav naprostoru, na katerem zdajstoji RTV-center, od tam pa jebila prav kratka pot do radijskihstudiev. Najprej je nastopalv skupinskih »rabarbarah«- po domače, v množici nerazumljivihglasov, ki so bili vradijskih igrah nekakšna zvočnakulisa za osrednje dogajanjepred mikrofonom -kmalu pa je »napredoval« do vlog z nekaj stavki. Ob teh občasnihangažmajih je potem v gimnazijskih letih začel prevajati pravljiceza otroške oddaje, v »Skupini 67 četrtin« je skupaj s sedanjima kulturnikomaMarkom Simčičem in Matijo Milčinskim ter z DimitrijemRuplom igral in prepeval v radijskih »Veselih večerih«, med študijemna pravni fakulteti pa je bil redni honorarni asistent v radijskirežiji. To delo mu je kot realizatorju, bralcu in piscu odprlo vrata vštevilna radijska uredništva, pa tudi na televizijo. Tako je že vprvem slovenskem televizijskem Dnevniku 15. aprila leta 1968,postal »vremenko« in v tej pionirski vlogi je na malih ekranih vedrilin oblačil dobrih osem let. In da je »pravi medijski človek«, je moraldokazovati celo med služenjem vojaškega roka, ko je bil uradni TVdopisnikz manevrov in različnih vaj …Po diplomi se je v mesecu marcu pred štiridesetimi leti rednozaposlil na delovnem mestu producenta - redaktorja v radijskemEPP-ju, zatem je bil osemnajst let pomočnik direktorja RadiaLjubljana. Zdaj je vodja izvedbe radijskih programov.V vseh teh letih se ni izneveril svoji avtorski in pisateljski žilici,sam poudarja, da je ljubiteljska, saj je pripravljal reportaže, intervjuje,pisal celo radijske igre, za svoje kratke zgodbe pa je prejel tudinekaj nagrad. Zadnjih trinajst let Pavle Jakopič pripravlja radijskedokumentarne oddaje »Na današnji dan«. V teh letih jih je vsebinskoprenovil in osvežil s približno 1300 dokumentarnimi posnetki,ki jih je izbrskal iz bogatega radijskega arhiva in ustrezno priredil.S svojim znanjem, izkušnjami ter še vedno zelo dobrim spominomje tudi sam bogat vir podatkov in nasvetov za svoje mlajše sodelavkein sodelavce.ANICA CEDILNIKLektorica Informativnegaprograma TV Slovenija AnicaCedilnik z izjemno strokovnostjo,predanostjo in neusahljivoenergijo že tri desetletjasoustvarja osrednjeinformativne oddaje TVSlovenija.S svojo nesporno strokovnostjo,nepopustljivostjo iniskrenim žarom za kvalitetnoizražanje v slovenskem jezikuje jezik v informativnih oddajahTV Slovenija povzdignilana raven, ki je postala takorekoč merilo sporočanja v javnihmedijih. Že res, da je jezik odvisen tudi od govorca, a takrat,ko pri ustvarjanju besedila sodeluje Anica Cedilnik, je besedilo nele zanesljivo skladno z normativi slovenskega jezika, ampak predvsemobogateno in oplemeniteno. Tako, kot ga gledalci od TVSlovenija pričakujejo.Anica Cedilnik je svojo izjemno skrbjo za jezikovno in sporočanjskožlahtnost in kvaliteto vtisnila globok in neizbrisen pečat naustvarjanje v Informativnem programu naše televizije. S skrbno inlahko rečemo tudi strogo roko je vzgojila najkvalitetnejše ustvarjalceinformativnih oddaj. Skozi leta se je delo v Informativnemprogramu spreminjalo, od papirjev in pisalnih strojev smo zajadraliv digitalni svet računalnikov, vedno več je tudi informativnihoddaj in prihajajo vedno nove generacije novinarjev in voditeljev.Delo Anice Cedilnik je zaradi vsega tega vsako leto bolj naporno, a/november 10/ kričač 13

priznanja in nagradetekst in foto: xxxxxxxxxxnaša Anča, kot ji pravijo sodelavci, ob vseh spremembah ostajavisok in trden branik kakovosti informativnih oddaj in brez slehernegadvoma pooseblja žlahtnost Informativnega programa TVSlovenija.CVETKA TROTOVŠEKje že kot študentka honorarnodelala na televiziji, najprejv uredništvu zunanjepolitičnihoddaj, kasneje je biladolga leta dnevna urednicainformativnih oddaj v desku,urednica TV Stika in oddaj zapromocijo RTV-programov.Od leta 1996, ko dela vUredništvu oddaj za tujino, jebila dve leti urednica oddajeSlovenski magazin, zadnjih12 let pa je urednica oddajeAlpe-Donava-Jadran.Zelo dobro pozna in obvladaustroj in delovanjemehanizmov hiše ter zakonitosti televizijskega ustvarjanja, sajnjena profesionalna pot zaobjema različna področja in profile –od novinarke poročevalke, turnusne urednice, scenaristke mladinskepotopisne serije o Škotski, urednice oddaj in uredništva,do moderatorke…Oddaja Alpe-Donava-Jadran je v času Cvetkinega urednikovanjadobila nov zagon, prav po njeni zaslugi se je po več kot 28-ih letih ohranila kot edina koprodukcijska oddaja javnih televizijSrednje Evrope. Oddaja nagovarja gledalce šestih držav in jeedinstven primer dobrih medkulturnih medijskih praks, ki priča,kako zelo pomembni so mediji za medkulturni dialog.Ne gre le za dober izbor tem in drugače narejenih zgodb, temvečtudi za zahtevno koordinacijo s številnimi regionalnimi innacionalnimi televizijskimi centri Bavarske, Avstrije, Švice, Italijein Hrvaške, pri čemer se je Cvetka s svojim nenehnim iskanjemnovih idej in izraznih možnosti še posebej angažirala.Oddaja je v okviru Evropskega foruma v Berlinu leta 2007 prejelaposebno medijsko priznanje CIVIS, evropsko nagrado zaintegracijo in kulturno raznolikost. Avgusta letos pa je oddajaAlpe-Donava-Jadran za posamezne prispevke prejela Zlatopavovo pero na XIII. mednarodnem etno festivalu fotografije infilma v Gospođincih pri Novem Sadu.oblikovanja programskihvsebin in formatov, podstatv primernem okolju in delovnemvzdušju.Lučkino delo obsegapostavitev sistema dokumentiranjain arhiviranja,programiranje ter sugeriranjein sooblikovanje programskesheme. Za tovrstnodelo so potrebni posebnaizurjenost, pretanjen posluhza medij, gledalce ter zaskupnost, v kateri deluje. Bitizvest takšnemu delu pomenidihati s programom in občinstvom,pomeni vzdrževati raven stanja in delovnih pogojev, bojza mesto programa znotraj ostalih programskih sklopov, paspretnost prilagajanja.Lučka Petač se že vrsto let posveča tudi obnovi in urejevanjuarhiva otroškega in mladinskega programa v celoti, zato je logično,da je povabljena k oblikovanju arhivskega dela programa zabodoči tematski kanal Muza.Takšno delo pomeni tudi prenašanje poslanstva na vse vodjeenote. Kar nekaj se jih je že zvrstilo in vsak od njih se je od začetkado konca mandata lahko neomajno zanesel na Lučkino delo,njeno strokovnost, zanesljivost in lojalnost. V kolektivu z velikimidelovnimi obremenitvami je pomembno ustvarjati tudi dobroin sproščujoče vzdušje. Pridite v uredništvo OMP, spoznali boste,da se vse steka pri Lučki, od nje gre dalje v program – k publiki.Njenega imena ne boste našli na končnih napisih. Spada medt.i. »skrite« osebe javne televizije, v gledališkem žargonu jim rečemoosebe iz zakulisja, brez katerih pa medijska hiša ne moredelovati.S svojo vsestranskostjo, kompleksnostjo, širokim miselnimhorizontom, poznavanjem medija in predanostjo poslanstvujavnega servisa je Cvetka Trotovšek nedvomno doprinesla kbogatitvi programov TV Slovenija, njihovi odmevnosti in mednarodniprepoznavnosti.LUČKA PETAČKoordinatorka programa v Otroškem in mladinskem programuTV Slovenija Lučka Petač že več kot četrt stoletja posveča svojoenergijo in naklonjenost omenjenemu programu. Ves ta časspremlja in sooblikuje njegovo podobo ter skrbi za življenjskiutrip celotnega kolektiva. Tako ima lahko kreativno delo, temeljNagrajenci na odru14kričač /november 10/

nagrada RTV SlovenijaHRM projekt leta 2010Pri podjetju Planet GV že osmo leto izbirajo in nagrajujejo najboljši HRM-projekt letav Sloveniji, saj želijo z izborom in predstavitvijo projektov prenašati dobre HRM-praksein spodbujati podjetja, da se zgledujejo po najboljših in se tudi sama lotijo inovativnihprojektov na področju kadrovskega managementa in ravnanja z ljudmi pri delu.potencialov zaposlenih. Pri odločitvi zadodelitev laskavega naslova so bili upoštevanipredvsem kriteriji uporabnosti, izvirnosti,aktualnosti, strokovnosti in učinka vpraksi.Nagrada pomeni tudi spodbudo zapospeševanje uvajanja novih projektov napodročju ravnanja z ljudmi pri delu v podjetjih,torej izboljšanje kadrovske prakse.Navsezadnje pa želijo tudi bolje promoviratidosežke kadrovskih in HRM-managerjevter tako izboljševati ugled kadrovskefunkcije.»ITKOMP – RTV model upravljanja delovneuspešnosti« Javnega zavoda RTVSlovenija je zmagovalni HRM-projekt leta2010 v Sloveniji.V konkurenci 12. Projektov je projektnaše hiše prestižni naziv projekta leta dobilza oblikovanje celovitega sistema upravljanjadelovne uspešnosti z medsebojnopovezanostjo opisov DM, letnih pogovorov,razvoja kadrov in nagrajevanja. Projektje vključeval določitev specifičnih RTVkompetenc in standardov delovne uspešnosti,oblikovanje kriterijev za ocenjevanjein nagrajevanje sodelavcev, identifikacijoključnih kadrov skozi IT podprte razvojneletne pogovore ter vzpostavitev E-izobraževanja.Pomen in koristi projekta za RTVSlovenijaZa zaposlene je projekt pomembenpredvsem zaradi bolj jasnih pričakovanjzaposlenih v zvezi z delom in za delo objektivnepodlage za napredovanje in nagrajevanjein posledično učinkovitega strokovnegarazvoja zaposlenih. Za vodje paprojekt pomeni hitro prevajanje strategijev vedenja zaposlenih, preoblikovanje vrednotin vedenj ter organiz. Kulture in večjodelovno uspešnost in zavzetost zaposlenih.Seveda pa niso zanemarljive tudi koristi zaves zavod, ki jih takšen projekt lahko prinese,saj se z njegovim udejanjanjem lahkopreoblikuje slog vodenja in ravnanja zzaposlenimi, izboljša organizacijska klimain s tem delovna uspešnost nasploh inoptimizira izkoristek vseh kadrovskihObrazložitev izbire strokovne komisijeProjekt prihaja iz velike organizacije javnegasektorja. Sprejeli smo ga z veseljem inobčudovanjem, saj ponuja za današnjeokolje aktualno priložnost nujne transformacijetovrstnih organizacij. Predstavljenmodel upravljanja delovne uspešnosti zmedsebojno povezanostjo opisov delovnihmest, letnih razgovorov, razvoja kadrov innagrajevanja potrjuje, da je navideznorigidnost v sektorju možno preseči.Delovne kompetence in standardi delovneuspešnosti se, od splošnih in obveznihzastavljenih v uredbah javnega sektorja,prilagajajo sodobnosti in resničnim specifičnimpotrebam organizacije. Celovit procesupravljanja delovne uspešnosti predstavljanovo kadrovsko arhitekturo, podprtoz informacijsko tehnologijo in e- izobraževanjem.Želimo si, da postane ta primersvetel zgled za številne druge, ki še vednomislijo, da se je čas ustavil pred desetimileti in da spremembe niso možne.Sicer pa je bil javni zavod RTV Slovenijanagrajen za najboljši HRM projekt že leta2008 in sicer za projekt Izobraževalnegasredišča RTV Slovenija z naslovom»Revitalizacija izobraževalnih vsebin inmodulov šolskega programa medijski tehnikin verifikacija znanj in delovnih kompetenc(pridobitev verificirane listine) prekpostopkov preverjanja in potrjevanjanacionalne poklicne kvalifikacije« Cilj zahtevnegaprojekta je bil prilagoditi izobraževalneprograme potrebam in zahtevamdelodajalcev ter evidentirati t.i. skrito znanje,ki smo ga tudi formalno vključili (pridobitevverificirane listine) v procesekadrovske revitalizacije starejšega deladelovne populacije (age menagment)./november 10/ kričač 15

Nagradi TV Koper - CapodistriaMednarodna priznanja za dokumentarec» Boris Pahor - trmasti spomin«15. oktobra so v Mestni hiši na Dunaju podelili priznanja in nagrade Erasmus Euro-Media, ki jih podeljuje Evropska ustanova za vzgojo in komunikacijo (ESEC) za izstopajočadela in programe medijev, ki izhajajo iz evropskih vrednot in razvojnih načelevropske družbe. Letos je sodelovalo 17 držav, žirija je dobila v roke nekaj več kot 200izdelkov.Dokumentarni film »Boris Pahor –Trmasti spomin«, ki je nastal vRegionalnem RTV centru Koper-Capodistria v okviru projekta SINOVI DVEHNARODOV – VELIKANI NAŠEGA PROSTORA,je prejel priznanje Pečat ErasmusEuroMedia za doseganje visokih vsebinskihin oblikovnih standardov, za vzgojni prispevekpri nagovarjanju evropske družbein za podporo njenemu razvoju.Dokumentarni film je ob tem dobil šeposebno nagrado - Medaljo odličnosti zaizstopajočo kakovost pripovedi o pisateljevempomenu za slovensko, italijansko inevropsko zgodovino, bogato dokumentiranopripoved z veliko smisla za portret inzgodovinsko dogajanje. Avtorja in scenaristadokumentarnega filma sta Neva Zajc inTomaž Burlin, ki je imel v rokah tudi režijo,direktor fotografije je Niko Čadež, snemalcaČrt Čadež in Blaž Svetina, mojster montažeSamo Petaver, tona Emil Grbac inLeon Bradaševič, glasba je bila v rokahVlada Batiste, grafiko je oblikovala KarinŽorž.Na fotografiji (TV Koper) so z leve dr. Thomas A. Bauer, predsednik ESEC-a, Tomaž Burlin,režiser, Nataša Segulin, odgovorna urednica, Neva Zajc, scenaristka in dr. Marko Ivanišin,član mednarodne žirije.TV dokumentarec o tržaškem umetniku Klavdiju PalčičuUspešno predstavitev pa je dosegel tudidokumentarec »BITI TO, KAR SI«, saj je vnabito polni dvorani Narodnega doma vTrstu požel gromek aplavz. Dokumentarnifilm o mednarodno uveljavljenem slikarju,ilustratorju, scenografu in kostumografuKlavdiju Palčiču je pripravila novinarkaMirjam Muženič z režiserko MagdoLapajne, mojstrom fotografije NikomČadežem, tonskim tehnikom EmilomGrbcem, montažerjem SamomPetaverjem, z glasbo Vlada Batiste in grafikoKarin Žorž. Tudi ta dokumentarec sodiv projekt Sinovi dveh narodov – Velikaninašega prostora, projekt štirih uredništevRegionalnega RTV centra Koper-Capodistria.16kričač /november 10/

prišli odšliin memoriamODŠLI V SEPTEMBRU 2010PPE RADIO SLOVENIJABARBARA ZALAR – tajnica režije skriptTATJANA BORINA – realizatorka predvajanjaPPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIANIVES BERŽAN – organizatorka izvedbeSERGIO SETTOMINI – novinar urednikSANDRO VIDRIH – športni reporterEDVARD MARINŠEK – montažerOE ODDAJNIKI IN ZVEZEANTON TORI – inženir za anteneRUDOLF KONCUT – področni planerVODSTVO JZ RTV SLOVENIJAANTON GUZEJ – generalni direktorEKONOMIKA POSLOVANJAHELENA PIRNAT – finančna tajnicaPRIŠLI V SEPTEMBRU 2010PPE RADIO SLOVENIJAALEKSANDER GOLJA – spikerEVA OBLAK – tuttistkaPPE REGIONALNI RTV CENTER MARIBORBOSAK ANA MARIJA – novinarka specialistkaODŠLI V OKTOBRU 2010PPE TV SLOVENIJAANTON PRELESNIK – tehnični vodja RA/TV produkcijeMOJCA RODMAN – zvokovna tehnicaMARKO ŽUŽEK – oskrbnik voznik reportažnega vozilaGREGOR HOČEVAR – razvojni inženirPPE RADIO SLOVENIJATOMAŽ PURKART – glasbeni urednikFRECE ZMAGOSLAV – zvokovni tehnikOE ODDAJNIKI IN ZVEZEMILAN ŠORLI – oddajničar specialistPRIŠLI V OKTOBRU 2010PPE TV SLOVENIJARAJKA VIGNJEVIĆ PUPOVAC – novinarka specialistka analitičarkaELVIS KAJTAZOVIĆ – oskrbnik voznik reportažnega vozilaTANJA ŽNIDARŠIČ – organizatorka izvedbePPE RADIO SLOVENIJAIRENA ROVTAR – druga solistkaROK ŠTIRN – drugi solist improvizatorPPE REGIONALNI RTV CENTER KOPER-CAPODISTRIALARA OKRETIČ – tajnica režijeNUŠA PEVC – novinarka poročevalkaMOIRA OREL – oblikovalka 3DOE ODDAJNIKI IN ZVEZEKLEMEN JAGODIC – tehnik radiodifuzijeKOMERCIALNA SLUŽBAMARKO MAHKOVEC – strokovni delavecGregor HočevarDragi Grega,Zakaj je sneg bel in trava zelena?Večina nas o tem ne razmišlja, a tiGrega, ti nisi bil kot večina.Vsako stvar si želel raziskati, si jorazložiti, jo v celoti obvladati. Tvojaradovednost in vedoželjnost sta nasvedno znova presenečali.Spominjamo se tvojih začetnih korakovv magnetoskopih in vrhunskoizbranih ter ponovljenih športnihposnetkov. Spremljali smo tvoje predanodelo tehničnega vodje na velikih projektih in te v zadnjem časuposebej cenili kot vrhunskega strokovnjaka za najnovejšo televizijskotehnologijo.Spomini na tvojo posebno zagnanost ob tvojem prvem samostojnemprojektu v Val di Fiemme, so sveži. Koliko vprašanj, preverjanjain iskanja nadomestnih rešitev – zato, da bi bil izdelek čimbliže popolnosti.In je bil popoln. Za tebe še bolj. Tam si našel nekoga, ki ti je dokonca stal ob strani. Tvojo Marjeto. Koliko lepih spominov druženjas teboj ostaja. Iz Planice, Kranjske gore, pa iz Sydneya, Aten,Torina,Pekinga.In le nekaj mesecev je minilo, odkar smo na olimpijskih igrah v Kanadipo napornem celodnevnem delu preživljali prijetne skupnevečere. Takrat še brez vsake sence in slutnje.A danes stojimo tu, se poslavljamo in ne razumemo.Zakaj? Zakaj nam je usoda iztrgala našega sodelavca v najboljustvarjalnih letih? Enega najboljših?Človeka v pravem pomenu besede. Človeka, ki se je znal in upalzanesti tudi samo na sebe, na svoje znanje in na svojo pridnost tervoljo do dela. Prijatelja, na katerega si se lahko vedno zanesel.Prijatelja, ki je imel vedno posluh za druge, pogosto celo več kotza sebe.Grega, vedno si bil tih, miren in malce skrivnosten.A vedno si opravil svoje delo tiho, vendar predano in zelo strokovno.Znal si pomagati aparaturam in svojim sodelavcem, a sebi vtej bitki, kljub jekleni volji in optimizmu, nisi mogel.Tvoje delo in tvoja osebnost puščata v nas in v našem delu sledi,ki ostajajo.In tako, kot si želel, takšnega te bomo tudi ohranili v našem spominu.Grega – pogrešali te bomo.SodelavcizahvalaOB BOLEČI IZGUBI OČETA…... se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Informativnega programaRadia Slovenija ter ostalim prijateljem, znancem Radia inTelevizije Slovenija za izrečeno sožalje, darovane sveče, finančnoter drugo pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na zadnjipoti v njegov prerani grob.Hvala vsem, ki mi stojite ob strani.Nataša Jeršin/november 10/ kričač 17

naša letaRajko DolinšekRajka Dolinška je šport zanimal že od malih nog. V mladih letih je stanoval nasprotiOpere in zaradi bližine Tivolija pol mladosti preživel na letnem telovadišču in tivolskihigriščih. Spominja se tekem košarkarjev AŠK-a na igrišču pod tivolskimi kostanjiin hokejskih tekem na odprtem drsališču, kjer danes stoji tivolska dvorana.Rajko z legendarnim jugoslovanskim maratoncem FranjomMihaličem leta 1976 na Ohridu.Jeseni leta 1971 je po radiu slišal vabilo na avdicijo za športne novinarje.Prijavil se je in bil skupaj s še sedmimi kolegi izbran med večkot sto petdeset prijavljenimi. Takole se spominja. »Avdicija je bilav tedanjih časih, športni urednik je bil Stane Urek, sila zahtevna. Prestatismo morali več preizkušenj kot so poznavanje športa, splošnarazgledanost, glasovni in reporterski test. Spomladi leta 1972 semzačel delati v radijskem športnem uredništvu, najprej honorarno, trileta pozneje sem se na Radiu tudi redno zaposlil.«Rajkovi starši so s turjaškega oziroma ižanskega konca, sam jeLjubljančan. »Po Vegovi srednji šoli sem se leta 1971 odločil za študijelektrotehnike, ki me je zelo zanimala. Honorarno sem delal všportnem uredništvu in redno študiral vse do vpisa v peti letnik oziromado absolventskega staža leta 1975. Hkrati je prišla poroka, lastnadružina in redna zaposlitev na Radiu. Prav zato je diploma dodanes ostala le pobožna želja.«Še pred študijem je deset mesecev delovne dobe pridelal pri Splošniplovbi Piran. »Po srednji šoli sem s sošolcem, oba sva bila željnamladostniške avanture, odšel na ladjo kot redno zaposleni asistentradiotelegrafije in slabo leto dni plul z ladjo Branik med Sredozemljemin Zahodno Afriko.«Nekdaj v športnem uredništvu niso pokrivali samo športnega dogajanja,ampak so starejši kolegi poročali tudi z nekoč zelo poznanihprvomajskih vojaških parad, pa s prireditev ob kmečki ohceti, komentiraliso pristanek Appola na Luni in podobno. »V nedeljskem športnempopoldnevu smo imeli nekdaj zelo priljubljeno rubriko ‘Po naši deželi’,v kateri smo reportažno predstavljali slovenske alpske doline, pa slovenskepodzemne jame. Z magnetofonom smo prehodili obe evropskipešpoti, ki vodita čez Slovenijo, E6 in E7, pa še kaj bi se našlo.«Spremljal predvsem smučarske skoke, rokomet, veslanjeNajdlje spremljam rokomet, praktično od prihoda na Radio. Imelsem dobrega reporterskega vzornika in še boljšega prijatelja MirkaStrehovca. Spremljal sem nepozabne tekme Slovanovih rokometaševproti CSKA-ju, Steaui in Magdeburgu, ko so Ljubljančani v sezoni1981/82 prišli do evropskega finala. Slovenske veslače spremljamzadnjih petindvajset let vse od svetovnega prvenstva leta 1986v Nottinghamu. Bil sem poleg praktično pri vseh njihovih zmagahin kolajnah. Vesel sem, da sem lahko spremljal tudi uspehe naših skakalcev,predvsem Primoža Peterke.«Po sili razmer je moral naš sogovornik pokrivati še vrsto drugihšportnih panog. »Moji osnovni športi so bili rokomet, veslanje insmučarski skoki. Veliko sem spremljal tudi alpsko smučanje in prenašalkar nekaj tekem za svetovni pokal, kadar sta bila reporterja zaalpsko smučanje Franci Pavšer in Boris Ljubič zasedena z drugimi obveznostmi.Prenašal sem tudi nekaj tekem košarkarjev Olimpije v nekdanjijugoslovanski ligi, sem in tja tudi hokej in nogomet. Še posebejse rad spominjam adrenalinske serije oddaj in prenosov v devetdesetihletih. Leta 1996 sem v živo prenašal skok s tandemskimpadalom z višine tri tisoč petsto metrov na letališču v Lescah pri hitrostidvesto kilometrov na uro. Šlo je za zahteven tehnični zalogaj,zato sva morala z našim znanim padalcem in nekdanjim svetovnimprvakom Brankom Mirtom opraviti tudi poskusni skok. Polegtega sem s padalom za svojo dušo skočil še trikrat, tako da imam doslejpet padalskih skokov. Že obljubljenega pa imam tudi šestega insicer za moj šestdeseti rojstni dan prihodnje leto. Neposredno na Val202 sem se oglašal tudi iz severne Triglavske stene, ko sem se prekslovenske smeri ob obletnici Triglavskega doma s pomočjo kranjskogorskihgorskih reševalcev povzpel na Kredarico. V živo sem z letalaopravil pogovor z rokometašem Veselinom Vujovičem, med poletomdomov s svetovnega prvenstva leta 1986 v Švici, potem, ko so naširokometaši osvojili zlato kolajno. Pripravil sem tudi reportažo, ko semse med Piranom in Ankaranom potopil petindvajset metrov globokoV pogovoru z nekdanjim svetovnim rekorderjem v smučarskih skokihNorvežanom Espenom Bredesenom v Planici leta 1994.18kričač /november 10/

tekst: Jože Skok, foto: osebni arhiv R.D.do potopljene ladje. Pa še nekaj podobnih novinarskih ‘neumnosti’sem naredil v tistih letih.«Novoletna skakalna turneja odmevna po vsem svetuTurnejo je spremljal devetnajst let, potem ko je skoke prevzel odFraneka Trefalta, ki je pred tem s turneje poročal dvajset let. »Turnejaje res nekaj posebnega, eden medijsko najbolj odmevnih športnihdogodkov v svetu. Bila je precej zahtevna in naporna. V desetihdneh so bile štiri tekme, pa še štirikrat kvalifikacije, veliko je bilovoženj na prizorišča, ampak vseeno je bilo sodelovanje na takem tekmovanjuveliko doživetje.«Devetnajst let je bil za Silvestrovo ločen od družine. »Tudi če bi šli zmenoj, prav veliko od tega ne bi imeli. Na turneji so že vseskozi v GarmischPartenkirchnu 31. decembra kvalifikacije, na Novega leta dan patekma in ob obilici dela z družino prav veliko ne bi mogel biti. Nekdajsta nemški televiziji ARD ali ZDF reporterje povabili na silvestrsko večerjo,zdaj pa tega že nekaj časa ni več. Organiziranega silvestrovanjaza novinarje s strani organizatorjev pa na turnejah nikoli ni bilo.«Rajko Dolinšek, ki je leta 1995 prejel Zlati mikrofon Mirka Strehovca,je na poti športnega reporterja srečal tudi najuspešnejšešportnike ne le v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, temveč tudi v samostojniSloveniji.»Vedno rad z veseljem in tudi ponosom povem, da sem imel velikosrečo, da sem lahko spremljal dva tako velika športnika kot stabila Iztok čop in Primož Peterka. Spremljal sem ju pri vseh njunihuspehih. O Čopu ni treba zgubljati besed, vrhunski profesionalec -do športa, novinarjev, sponzorjev in tudi do sebe. Nikoli ne bom pozabil,kako sta skupaj z Denisem Žvegljem leta 1991 na svetovnemprvenstvu na Dunaju v svoji prvi sezoni med člani brez vsakega spoštovanjain strahu napadla tedaj nepremagljiva Britanca Redgraveain Pincenta in ob koncu osvojila srebrno kolajno. Prav tako ne bomnikoli pozabil obdobja Primoža Peterke, ko je kot šestnajstletnik nanoge dvignil vso Slovenijo. Najbrž se še danes ne zavedamo, kaj stapravzaprav pomenili njegovi dve zaporedni zmagi v skupnem seštevkusvetovnega pokala.«Z našimi športniki je Rajko pogosto, zlasti na velika tekmovanja,potoval skupaj. »Če se s športniki srečuješ, jih spremljaš doma in natujem več let zapored, potem je jasno, da se z nekom bolj zbližaš kotz drugim. O imenih ne bi govoril, je pa res, da lahko tako prijateljskozbližanje v novinarskem poslu pomeni tudi slabe plat, če je trebakdaj izreči tudi kritično besedo.«Urednikovanje ga ni pretirano zanimalo»V športno uredništvo Radia sem prišel leta 1972, ko je urednikovanjekončal Stane Urek in ga je zamenjal Franci Pavšer, do danespa se je zamenjalo še pet urednikov. Nekdaj je bila praksa, da souredniki prihajali iz redakcije. Za Pavšerjem sta urednika postala FranekTrefalt in Boris Ljubič, zdaj je urednik Aleš Smrekar. Leta 1995je po Ljubiču prišla ‘vrsta’ tudi name. Ocenil sem, da urednikovanjeni zame in se držal tistega, da vsi niso za vse. Tako je postal urednikIzidor Grošelj, za njim pa Dare Milič. Oba nista izhajala iz uredništva,toda pri izboru obeh smo še kako zadeli.«Rajko se je zadnja leta nekoliko ustalil, ne potuje več toliko kot poprej.»Potujem res manj kot prej. Smučarske skoke je prevzel BoštjanReberšak, kajti skoki so se od jeseni do spomladi preveč pokrivaliz rokometom. Še vedno pa sta mi ostala veslanje in rokomet, kiga pokrivam skupaj z Urošem Volkom. Dela je še vedno dovolj in tuditerenov še kar nekaj, res pa je, da tudi leta prinesejo svoje.«Radijska ekipa na vrhu Triglava ob otvoritvi koče na Kredarici leta1983. Od leve: Slavko Šetina, Marjan Fortin, Matjaže Spreitzer,Rajko in Drago Bulc.Pogosto so bili na večjih tekmovanjih novinarji le radijski reporterjiin se morali oglašati tudi za Televizijo. »Tega je bilo kar nekaj,predvsem pred leti, ko nismo samo radijci poročali za televizijo, ampaktudi obratno. Televizijski kolegi so velikokrat poročali za radio stistih tekmovanj, kjer nismo imeli svojega poročevalca.«Skozi je dal enajst olimpijad»Moje prvo samostojno veliko tekmovanje je bilo svetovno rokometnoprvenstvo leta 1982 v Nemčiji, olimpijskih iger pa sem ‘zbral’enajst, šest zimskih in pet poletnih. Peking pred dvema letoma je pomenilmoje olimpijsko slovo, na mladih pač svet stoji. Inventureglede poročanja s svetovnih in evropskih prvenstev še nisem naredil,mislim, da število presega petdeset. Z enim podatkom pa lahkopostrežem. V veslanju sem v živo poročal z vseh zadnjih devetnajstihsvetovnih prvenstev. Prvenstvo na Bledu prihodnje leto bomoje jubilejno, dvajseto.«Nič kolikokrat je moral kot športni reporter sam potovati z osebnimvozilom na težavne poti, posebej v zimskih razmerah.»Tudi prevoženih kilometrov z avtom nisem nikoli izračunal, zagotovopa jih je nekaj deset tisoč. Na večino tekmovanj, posebej vsrednji Evropi, smo potovali z osebnimi avtomobili. Zdaj, ko je Evropaprepletena z avtocestami in se vozimo z dobrimi avtomobili, jeprecej lažje kot nekdaj, ko smo se preganjali s starimi stoenkami. Inko se je predvsem pozimi med vožnjami na tekme svetovnih smučarskihpokalov dogajalo vsemogoče. Če nekdaj nismo bili samo reporterji,ampak tudi šoferji, smo v zadnjem obdobju vse bolj tudi tehniki.Pred leti, ko smo morali za neposredne prenose naročati štirižičnopovezavo, so za vse to poskrbeli tehniki. S pojavo ISDN telefonijepa moramo tudi za zveze na terenu poskrbeti sami. To pomenitudi več opreme, od AEQ-ja, slušalk, kablov, tudi izvijač in kosizolirnega traku večkrat še kako prav prideta.«Novinarski poklic je težak, sproti se je treba regenerirati. »Zase poskrbimpredvsem s kolesarjenjem. Vsako leto naredim okrog tri tisočpetsto kilometrov. Prekolesaril sem dobršen kos Slovenije, pavečkrat vse jadranske otoke od Krka do Mljeta. S kolesom sem prevoziltudi nizozemski ‘severni krog’, letos poleti pa znano kolesarskoturo ob Donavi od Budimpešte do Dunaja. Na kolesu se res sprostim,pa tudi sicer je najbrž kolesarjenje na ‘stara leta’, ko počasi začenjaškripati v kolenih, tudi najboljša rekreacija.«/november 10/ kričač 19

na obiskutekst in foto: M.L. in D. K.Denis HARVEY na RTV SlovenijaNekdaj urednik športnega programa na Novozelandski TV, gospod Denis HARVEY, seje ves čas svojega medijskega udejanjanja predvsem ukvarjal z vprašanjem – kako čimenostavneje in vendar naravno predstaviti športno ustvarjanje svojim gledalcem.Da je neposrednost sine qua non je vedel na začetku, z razvojemtehnologije pa je elitni domači šport (jadranje na vodi) dvignilmed najbolj gledljive v domovini, njegovi režijski pristopi pa sovzbudili zanimanje strokovnih javnosti. Ni bilo naključje, da so ga(leta 1988) povabili k America’s Cup-u, s prenosi tega zahtevnegatekmovanja pa je doživel dokončno potrditev vodilnega režiserja tešportne zvrsti na svetu. Logična posledica je bilo njegovo sodelovanjena Olimpijskih igrah. Brez težav je sprejel filozofijo »Less isMore« ter razumel, da je, npr., 44 kamer na regatnem polju predvsemzato, da lahko v vsakem trenutku dobimo vpogled v razvojdogajanja in ne za igralno »režijsko« polje, za (pre)hitre reze, nepovezljivostzgodbe.., v večini pa jih (neposredno) izrabimo le pet dosedem.Njegovo nekajdnevno dopustovanje v Sloveniji smo s pridomizkoristili. V kratkem predavanju je orisal nove poglede in pristope,ki niso vezani zgolj na prihajajočo tehnologijo, segajo tudi napodročje sprememb tekmovalnih pravil ter plovil.Delavnica: Personal Pictorial VoiceKonec septembra je bila v Izobraževalnem središču naše hiše spet izobraževalna delavnica‘Personal Pictorial Voice’. Avtorja in izvajalca, režiserja mag. Lotte Mik-Meyer in prof. Arne Bro z Danske, sta v slabem tednu oz. dobrih 60 urah dela udeleženceuspešno privedla od plahih začetnih posnetkov, preko navdahnjenih eksperimentov,do zrelih filmskih izdelkov kratke forme.Gre za odlično koncipiran projekt, ki v nasprotju z večinosorodnih delavnic ne skuša učiti obrtnih veščin, temveč skoziproces dela udeležencem odpira poti do razvoja lastnega vizualnegajezika. Pomembno je, da pri tem ne gre za frontalno enosmernopodajanje znanja, ravno nasprotno. Preko predavanj,praktičnega dela s kamero in skupnih analitičnih procesov udeležencirazvijejo in izostrijo svoj specifični vizualni jezik. Ob temjim mentorja brez odvečnih vrednostnih ocen skozi analizo delpredstavita tudi temeljne estetske principe, kar je odlična podlagaza interakcijo med samimi udeleženci.Delavnica je v organizaciji Izobraževalnega središča potekalaže večkrat in je doslej zajemala udeležence s širokega spektrastrok na RTVSLO saj, zanimivo, ni potrebno predznanje s področjasnemanja ali fotografije. V tokratnem primeru pa je bilazasedba udeležencev bolj homogena. Vsi namreč prihajajo izprofesionalnih okolij, ki že v osnovi oblikujejo vizualno podobotelevizije. Prisotni so bili tako iz Uredništva napovednikov,Skupine za likovno TV oblikovanje, Skupine snemalcev in Skupinekamermanov. Po besedah mentorjev je bila tudi vsebina tokratnedelavnice rahlo prilagojena temu dejstvu.Vse premalo se zavedamo, da je večina strok naše hiše podrejenapodajanju zgodb, na tak ali drugačen način. Aktualni trenutekfilmske in TV produkcije (ne samo pri nas) pa nakazuje težaveravno v tej smeri. Še tako izpopolnjena tehnologija in vrhunskivizualni efekti namreč ne morejo nadomestiti ustrezne vsebine.Zato mora biti naš cilj iskrena in verodostojno podana zgodba,ujeta v ustrezen estetski koncept ter podprta z aktualno tehnologijo.Bogdan Zupan20kričač /november 10/

programski projektitekst in foto: D.K.»MEEEEK«Okrajšava za »Miss! Evrokviz« namreč označuje izvirno idejo radijskega interaktivnegakviza, ki so ga poslušalci lahko na Valu 202 spremljali vsako sredo ob 17-ih, sredi novembrapa je bilo še finalno tekmovanje najboljših. »Radijci smo 19.maja začeli s tridesetimitekmovalci ( in pri tem so upoštevali tudi »ženske kvote«)«, nam je ob zaključkuodličnega radijskega projekta zaupal njegov idejni oče, Damjan Zorc. Po 20trobojih je namreč 10. novembra sledil še veliki finale, v katerega sta se uvrstila dvanajuspešnejša tekmovalca, ki sta odražala slovensko razgledanost v danes precej širokidomovini z imenom Evropa.»Poglavitna ideja kviza je bila, da Evropov okviru najrazličnejših tematik spoznamozgolj s pomočjo njenih nezvezdniških prebivalcev!Zato je bilo veliko dela s terenskimsnemanjem izjav slehernikov poevropskih mestih in vaseh, v postprodukcijipa še z enigmatiko in prevodi, saj so vsisogovorniki spregovorili v materinščini. Toje dodalo dodatno radiofonsko razsežnostpri živih izvedbah vseh 20 kvizov«, praviZorc in dodaja, da so Valovci med terenskimdelom seveda doživeli marsikaj, ododpovedi poletov do nemogoče visokihdenarnih rezervacij pri najemu avtomobilov.Izkazalo se je celo to, da človek , kinaveže stike prek elektronske pošte , nemore vedeti , da bo izjavo na koncu zaresdobil: grški ribič s konca Peloponeza je vspodobni angleščini odgovarjal na e-pošto, potem pa se je izkazalo, da je to vnjegovem imenu počela hčerka – ata pa vangleščini ne razume čisto nič. Pa je splavalapo vodi 300 kilometrska vožnja pogrških cestah… Tudi pri samih tekmovalcihna začetku ni šlo brez »logističnih« težav:dve poprej dogovorjeni udeležbi sta tekmovalcapreklicala le 2 uri pred kvizom,tekmovalka iz Prekmurja si je pri padcu zdrevesa zlomila nogo le dan pred nastopom,številni so obtičali v prometu in prišliše močno zadihani v studio –l e nekajsekund pred začetkom…Konec dober, vse dobro - to krilaticovelikokrat izrečemo tudi, kadar nimamo kajpametnega dodati. Na finalno sredo v studiuVala 202 je bilo drugače : zmagovalecSimon Telban z Vrhnike jo je zaradi priigranegapotovanja na Zelenortske otoke izrekelpovsem upravičeno. Še bolj zanimivopa je, da je celo finalni poraženec AndrejGazvoda iz Kranja razmišljal povsem enako: konec je bil dober, saj si je vendarle tudisam priigral tolažilno nagrado, vse dobroje bilo pa na priložnostni zakuski po končanemtekmovanju…In Damjan je ob koncu obljubil, da soizkušnje vseh, od Anje do Aleša in vsehdrugih sodelavcev ter tekmovalcev takšne,da se bodo tudi v prihodnje spoprijeli zinovacijskimi in programsko zanimivimitovrstnimi projekti, ki vedno znova povedo,da je Radio Slovenija aktualen, zanimiv,živ, poseben, najbolj poslušan in sploh…Bravo!/november 10/ kričač 21

mednarodna nagradatekst: Cveta Potočnik, foto: D.K.Drago Bulc osvojil prvo nagradoza najboljšo TV oddajo o turizmuLani še vedno brez obrazložitve odstavljeni urednik turistične oddaje »Na lepše« naTV Slovenija je minuli konec tedna na 13. Mednarodnem festivalu turističnega filmav Solinu za oddajo »Največje plavajoče zabavišče na svetu« v konkurenci 157 turističnihfilmov in TV oddaj osvojil prvo nagrado.Izlet upokojencevOddajo je posnel pred dvema letoma ob splovitvi tedaj največjepotniške ladje na svetu, ki so jo za ameriško-norveško družboRoyal Caribbean zgradili v finski ladjedelnici Kvaerner v pristaniškemmestu Turku. Ob asistenci snemalca Andreja Hefferleta je 40minutno oddajo posnel na eno in poldnevni promocijski vožnji odangleškega pristanišča Southamptona do kanalskih otokovQuernsey in Jersey.Mednarodna žirija je zaradi zelo dinamične in vsebinsko razgibanevsebine ter predvsem poglobljenega prikaza ozadij tega ladjarsko-turističnegamega projekta soglasno sprejela odločitev, danagrado za najboljši film festivala v kategoriji turističnih filmovdo 60 minut prejme oddaja TV SLO » Največje plavajoče zabaviščena svetu« avtorja Draga Bulca.Ob tem prestižnem priznanju, ki ga podeljujeta Evropsko združenjefestivalov turističnih filmov Fest-Evropa in Evropsko združenjeturističnih novinarjev, je dolgoletni turistični novinar in urednikna Radiu in TV Slovenija izjavil: » Morda bi kakšno nagrado natem in podobnih festivalih dobil že prej, še posebej za dve izpreddvajsetih let z naslovom » Z vlakom od Moskve do Hongkonga«,vendar jih nihče ni poslal na takšna tekmovanja. Da se udeležimprvega festivala po skoraj 38 letih ustvarjanja na področju turističneganovinarstva je »kriva« predsednica Društva turističnih novinarjevHrvaške, Tina Čubrilo, ki je poznala moje delo in je tudi članicamednarodne žirije, je še pristavil Drago Bulc, ki je tudi aktivnipredsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije in Izvršnidirektor Svetovnega združenja turističnih novinarjev FIJET.Konec meseca avgusta smo si upokojenciRTV-ja v Avstriji ogledali najvišje ležečeumetno jezero Kölnbrein. Leži na višini1933 m nadmorske višine in meri 200 m vvišino, voda pa je po ceveh speljana do 20km oddaljene elektrarne. Pot nas jevodila po dolini Maltatal oz. po “dolinipadajočih voda”, saj jo krasijo številni slapovi,ki se nahajajo v soteskasti strugipotoka Malta. Nazaj grede smo se ustaviliv mestu Winkler, kjer smo si v muzeju lutk(Puppenwelt) ogledali okrog 600 primerkovročno izdelanih lutk, ki jih je v prejšnjemstoletju iz naravnih materialovustvarila Elli Riehl. Polni lepih vtisov smose proti večeru vrnili domov.Marija Miklič22kričač /november 10/

azvedriloSESTAVILJOŽEPETELINDRUŽABNAIGRA SPALČKAMIVRSTA POR-TUGALSKETRTE (IZRAMALA)NIŽAVJE VANDALUZIJIPRISELJENECNARAVNIREZERVATIME NAŠEGALIKOVNIKAMEŠKANAŠ MUZIK.(JULIJ)MADŽ. MESTO(IZ KASPAROV)AVSTRIJSKISREBRNIKZA ŠESTKRAJCARJEVDREVESNAVILA VGRŠKEMMITUŽENSKA ZDOLOČENOBARVO LASVELIKAŠVICARSKAREKAZRAK(LATINSKO)ST. RIMSKOPODZEMLJEVRSTASLIVEVALENTINVODNIKPETERVENGARKITAJSKIFILOZOFSLAVNINEMŠKIASTRONOM(JOHANNES)NAŠ LIT.ZGODOV-INAR(ANTON)Rešitev nagradne križanke ssvojim nalovom pošljite najkasnejedo 13.12.2010 v uredništvona naslov: RTV SLO,Kolodvorska 2, 1550 Ljubljana,(KRIČAČ). Izžrebani nagrajenciza pravilne rešitve dobijo: 1.nagrada: 3 kasete ali zgoščenkeZKP, 2. nagrada: 2 kaseti alizgoščenki ZKP, 3. nagrada: 1kaseta ali zgoščenka ZKP;Rešitev prejšnje križanke:ANDREJ LENIČ. Tokrat smoizžrebali: 1. NAGRADA: MarjanSfiligoj, Vodnikova 4, Ljubljana,2. NAGRADA: Janez Zadnikar,Jesenkova 10, 1132 Ljubljana,3. NAGRADA: MMR, Lendava,tehniki.NAGRAJUJEZKP RTV SLOwww.rtvslo.si/zkpprodaja/IMEDETEKTIVAKIRBYJAROBERTTAYLORLEVI PRITOKISERE VFRANCIJINAJETJEGRENAKAPERITIVREŽISERPRETNAROSTRADLAKA ZAKRTAČENAŠ SKLA-DATELJALOJZ (IZMAV)LETOPIS,KRONIKABOJAZENČRNAMORSKAŠKOLJKALANTANMESTO INPROVINCA VTOSKANIKARELNOVAKP. ZBIRKAT. PENGOVAMESTO VBELGIJIZNANO POVEZENINAHDEL MESTAKOPERANTONMARTIAFRIŠKIVELETOKKričač vabi vse tiste, kivas kaj zanima v zvezi zdelom in načrti RTVSlovenija, da vodstvupostavijo javno vprašanjein uredništvo bo priodgovornih našlo inobjavilo odgovore, vnovi rubriki,Zanima me ...Vabljeni k soustvarjanjunašega Kričača.Katastrofa in/ali škodaV šoli se učijo zahtevnejše izraze. Učiteljica vpraša, kaj je to katastrofa.Janezek pravi: "Katastrofa bi bila, če bi zajec prišel v vrt in obgrizel solato.""Ne, Janezek, to bi bila škoda. Katastrofa bi bila, na primer, če bi strmoglavilo vladno letalo s predsednikom invsemi člani vlade in bi vsi umrli. Si razumel razliko?""Ja."Čez nekaj časa pride šolski inšpektor kontrolirat znanje.Vpraša: "Kdo mi lahko razloži, kaj je katastrofa?".Janezek ponosen: "Katastrofa bi bila, če bi strmoglavilo vladno letalo z vsemi člani vlade in bi vsi umrli.""Odlično razumeš pojme."Janezek pa doda: "Ampak, to ne bi bila škoda. Škoda bi bila, če bi zajec v vrtu obgrizel solato."/november 10/ kričač 23

zglednotekst in foto: D.K.Prostočasne aktivnostiVse kaže, da se generalni direktor Marko Fillidobro zaveda pomembnosti delovanjasocialnih omrežij in neformalnih skupin. Otem priča tudi vsebina srečanja s predstavnikidruštev, ki delujejo v okviru RTVSlovenija. Predstavljeno je bilo njihovo delovanjein članstvo, izmenjane so bile koristneinformacije. Skupni imenovalec srečanja jebilo spoznanje, da lahko samo zadovoljni,zdravi in motivirani sodelavci izpolnjujejovse naloge , ki nas še čakajo. S posebnopozornostjo je bila sprejeta novica o začetkihdelovanja vrste športnih sekcij v katere se jevključilo precej do sedaj rekreativno neaktivnihsodelavcev, kar obeta, da bomo kmalulahko govorili o tem, da postajamo organizacija, ki skrbi za zdravje in dobro počutje svojihsodelavcev. Seveda pa je to ob zviševanjuupokojitvene starosti pot , ki se ji tako alitako ne bomo mogli izogniti. Na srečanju jegeneralni direktor obljubil, da bo zavod, kljubne najbolj ugodnim materialnim razmeram,tudi finančno podprl delovanje športnega,planinskega in upokojenskega društva.m.k.V živo iz Evropskega parlamentaZdruženje evropskih radijskih postaj Euranetje v evropskem parlamentu v začetku oktobrapripravilo skupno radijsko oddajo na temo:Gospodarska kriza, okolje in perspektiveEvropske unije. Oddaja je nastajala v 13 jezikih,kot sogovorniki pa so med drugimi sodelovalitudi: predsednik sveta Evrope Hermanvan Rumpoy, predsednik evropskega parlamentaJerzy Busek, ter evropska komisarka zainformacijsko družbo in medije VivianeReding. Radio Slovenia international, ki jeeden izmed najaktivnejših članov združenjaEuranet je v svojem prispevku pozornostposvetil vprašanjem, kako gospodarska krizavpliva na odnos do okolja in klimatske spremembe.V pogovoru so sodelovali: Evropskikomisar Janez Potočnik, evropski poslanec inčlan odbora za gospodarsko Ivo vajgl ter klimatologinjadr. Lučka Kajfež Bogataj.Ob tej priložnosti je Radio Slovenija pripraviltudi oddajo studio ob sedemnajstih z evropskimitemami, ki jo je vodil novi dopisnik našehiše iz Bruslja Matjaž Trošt, v njej pa so sodelovalivsi slovenski poslanci evropskega parlamenta.24 kričač /november 10/