Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja na prvi stopnji ...

Na podlagi 76. člena Statuta Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice, je SenatVŠZNJ na 6. seji, dne 16. 1. 2007, na 16. seji, dne 16. 10. 2007, na 21. seji, dne 14. 1.2008, na 34. seji, dne 13. 10. 2008, na 41. seji, dne 16. 03. 2009, na 1. seji, dne 6. 10.2009, na 2. seji v študijskem letu 2010/2011, dne 10. 11. 2010, na 1. seji v študijskem letu2011/2012, dne 12. 10. 2011, in na 9. seji v študijskem letu 2011/2012, dne 5. 9. 2012,sprejel spremembe in dopolnitvePRAVILNIK O PREVERJANJU IN OCENJEVANJU ZNANJA NA PRVISTOPNJI ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENA NEGA NAVISOKI ŠOLI ZA ZDRAVSTVENO NEGO JESENICE1 SPLOŠNA DOLOČILA1. členPravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja (v nadaljnjem besedilu: pravilnik) urejapreverjanje in ocenjevanje znanja vpisanih rednih in izrednih študentov inposameznikov, ki so izgubili status študenta (evidenčni vpis) na Visoki šoli zazdravstveno nego Jesenice (v nadaljevanju: VŠZNJ).Pravilnik se uporablja za študijski program prve stopnje.2. členV tem pravilniku se izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovničniobliki, uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.3. členSenat VŠZNJ sprejema študijski koledar za študijsko leto, s katerim se določi razporedorganiziranega pedagoškega dela (predavanja, seminarji, kabinetne vaje in kliničnapraksa) in izpitna obdobja.Študijsko leto se začne 1. oktobra in konča 30. septembra naslednje leto.2 PREVERJANJE IN OCENJEVANJA ZNANJA2.1 Namen preverjanja in ocenjevanja znanja4. členUspešnost študentov pri izpolnjevanju obveznosti iz študijskega programa se ugotavljas preverjanjem in ocenjevanjem znanja. Preverjanje in ocenjevanje znanja jepodlaga za pridobitev ocene in kreditnih točk pri posameznih učnih enotahštudijskega programa in za napredovanje študentov ter njihovo usmerjanje vnadaljnji študij, hkrati pa jim daje povratno informacijo o njihovem znanju.Znanje študentov se preverja in ocenjuje na izpitih in s sprotnim preverjanjem znanjaves čas trajanja študijskega procesa, s čimer se zagotavlja celovit pregled in ocenaštudentovega obvladovanja vsebine posameznih učnih enot. Na ta način se

omogoča aktivno in odgovorno sodelovanje študentov v študijskem procesu inustrezno napredovanje po študijskem programu.2.2 Informiranje študentov o načinih preverjanja znanja5. členVŠZNJ objavi učne načrte učnih enot (predmeti in predmetne podskupine)študijskega programa na tak način, da so študentom dosegljive informacije onjihovih študijskih obveznostih in oblikah preverjanja znanja pri posameznih učnihenotah študijskega programa.Nosilec učne enote programa je dolžan na uvodnem predavanju vsako študijsko letoštudente podrobno seznaniti z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja priposamezni učni enoti, definiranim s študijskim programom in sicer:- z vsebino, cilji in načrtom izvedbe učne enote,- s predvidenimi študijskimi rezultati (znanje, razumevanje, spretnosti idr.),- s temeljnimi študijskimi viri,- s študijskimi obveznostmi študentov,- s pogoji za pristop k posameznemu preverjanju znanja,- z načinom preverjanja in ocenjevanja znanja,- s kriteriji za ocenjevanje in deleži, ki jih posamezne sestavine preverjanja inocenjevanja znanja prispevajo h končni oceni,- z možnostjo komisijskega izpita,- z drugimi informacijami, ki so pomembne za študente pri izpolnjevanjuštudijskih obveznosti (roki za izpolnitev posameznih obveznosti idr.).Podatke, navedene v prejšnjem odstavku tega člena, VŠZNJ objavi na svojih spletnihstraneh in v študentskem informacijskem sistemu (v nadaljevanju: ŠIS).2.3 Oblike in načini preverjanja znanja6. členOblike preverjanja in ocenjevanja znanja so: izpiti, delni izpiti, kolokviji, ocenjevanjeseminarskih nalog ali nastopov, ocenjevanje uspešnosti študenta pri kabinetnih vajahin klinični praksi. Oblike in načini preverjanja znanja so določeni z učnimi načrtiposameznih učnih enot.Preverjanje znanja je lahko pisno ali ustno oz. pisno in ustno. Preverjanje znanja jelahko tudi skupinsko, pri čemer je potrebno določiti kriterije za prispevek k skupnioceni vsakega od članov delovne skupine, ki opravlja skupinski projekt, pri kateremse preverja in ocenjuje znanje.2.4 Izpiti7. členIzpit je redna oblika preverjanja znanja.Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki je za posamezno učno enoto določena z učnimnačrtom. Nosilni predmet ima lahko več ločenih učnih enot, takrat se znanje preverjaza vsako učno enoto nosilnega predmeta posebej v obliki delnega izpita. Pozitivnoopravljen delni izpit se ohrani in velja tudi v primeru, da drugi del izpita ni bil uspešno

opravljen. Vsaka prijava na delni izpit se šteje kot nova prijava. Študent pridobi ECTS,ko opravi vse delne izpite pri predmetu.Oblika preverjanja znanja je opredeljena z učnim načrtom vsake posamezne učneenote nosilnega predmeta. V primeru, da je oblika preverjanja znanja izpit, se tavpiše samostojno v e-indeks študenta v ŠIS-u. V primeru, da je oblika preverjanjaznanja posameznih učnih enot nosilnega predmeta delni izpit, se v e-indeks študentain diplomsko listino vpiše ocena posameznega delnega izpita. ECTS točke se vpišejopri nosilnem predmetu in sicer takrat, ko so opravljeni vsi delni izpiti. Sestavni deldiplomske listine so tudi delni izpiti.Če je tako določeno v posamezni učni enoti s študijskim programom, ima izpit alidelni izpit tudi praktični del.Pri posamezni učni enoti se vrsta in način opravljanja izpita in delnega izpita terpogoji za pristop določijo z učnim načrtom, ki je sestavni del študijskega programa.Seminar in kabinetne vaje sta obvezni obliki pedagoškega dela in sta pogoj zapristop k izpitu, medtem ko je opravljena klinična praksa pri predmetu pogoj zadodelitev ECTS pri predmetu.Kadar sta predvidena pisni in ustni del izpita pri eni učni enoti, tvorita celoto, ki seoceni z eno skupno oceno. Na ustni del izpita lahko pristopi samo študent, ki jeuspešno opravil pisni del izpita. V primeru uspešno opravljenega pisnega dela izpitain neuspešno opravljenega ustnega dela izpita je končna skupna ocena študenta naizpitu negativna. Študent mora ponovno pristopiti na izpit v celoti (pisni in ustni del).Vsa določila točke 2.4. veljajo tudi za delni izpit, čeprav se uporablja samo besedaizpit.8. členPreverjanje in ocenjevanje znanja na izpitu je javno.Javnost izpitov se zagotavlja na naslednje načine:- z objavo izpitnih rokov preverjanja znanja do 15. novembra za tekoče študijskoleto (datum, ura in kraj izpita),- z omogočanjem prisotnosti drugih študentov na ustnem izpitu,- s sprotnim obveščanjem študentov o doseženih rezultatih pri preverjanjuznanja,- z omogočanjem vpogleda v ocenjene pisne in druge izdelke študentu, ki jeopravljal izpit.9. členŠtudent lahko opravlja izpite letnika, v katerega je vpisan, in manjkajoče izpite izprejšnjih letnikov.Študent, ki je v tekočem študijskem letu ponovno vpisan v isti letnik, lahko opravljaizpite iz predmetov višjega letnika, ko opravi vse obveznosti letnika (60 ECTS), vkaterega je ponovno vpisan in če izpolni vse pogoje za pristop k izpitu predmetavišjega letnika.

10. členKandidat, ki je izgubil status študenta, obdrži pravico opravljanja manjkajočih izpitovpo istem študijskem programu, ki je veljal ob vpisu, in skladno s tem pravilnikom, šepet let po izteku statusa oz. do izteka veljavnosti študijskega programa.V primeru spremembe študijskega programa, oseba, ki je evidenčno vpisanaoziroma študent, ki ponavlja letnik, opravlja študijske obveznosti po predmetnikunovega študijskega programa.11. členŠtudent, ki izpita ni opravil, ga lahko ponovno opravlja.Študent lahko v enem študijskem letu štirikrat opravlja izpit iz iste učne enote. Študentlahko posamezni izpit v času študija opravlja največ osemkrat.V kolikor študent ne opravi izpita v predzadnjem - sedmem poskusu, Referat zaštudijske in študentske zadeve VŠZNJ (v nadaljevanju: referat) o tem v roku 1 dneobvesti dekana VŠZNJ in pozove visokošolskega učitelja, pri katerem je študent izpitopravljal, da v roku 7 dni napiše utemeljitev o vseh dosedanjih neuspešnih poskusihopravljanja izpita za konkretnega študenta in jo posreduje dekanu.Referat enkrat letno ob zaključku študijskega leta (do 30. septembra) posredujedekanu VŠZNJ in Študentskemu svetu VŠZNJ izpis tistih učnih predmetov in njihovihnosilcev, pri katerih je v zaključenem študijskem letu prišlo do šest in več opravljanjizpita oziroma do izvedb komisijskih izpitov. Referat pripravi do 30. septembravsakega tekočega študijskega leta tudi seznam študentov, ki so izpit opravljali šest alivečkrat in z njim seznani nosilce posameznih predmetov.12. členMed neuspešno opravljenim izpitom in njegovim ponavljanjem mora miniti najmanj14 dni.13. členZnanje iz posamezne učne enote na izpitu preverja in ocenjuje visokošolski učitelj, kije nosilec izobraževanja za ta predmet, lahko pa tudi drugi, za ta predmet habilitiranivisokošolski učitelj (v nadaljevanju: izvajalec izpita).14. členStroški četrtega in nadaljnjih opravljanj izpitov pri istem predmetu ter stroški komisijskihizpitov se obračunajo v skladu z veljavnim cenikom VŠZNJ, ki je objavljen na spletnistrani VŠZNJ in v ŠIS-u.Evidenčno vpisana oseba, ne glede na obliko študija, in izredni študent, ki ponavljaletnik, plača vsak pristop k izpitu po veljavnem ceniku VŠZNJ, ki je objavljen na spletnistrani VŠZNJ in v ŠIS-u.2.5 Predčasno opravljanje izpitov in opravljanje izpitov izven razpisanih rokov15. členPredčasno opravljanje izpita lahko dovoli dekan na prošnjo študenta, če so podaniopravičeni razlogi (hospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, odhod na študij

ali študijsko prakso v tujino, aktivna udeležba na strokovni ali kulturni prireditvi oz.vrhunska športna tekmovanja, odsotnost zaradi aktivnega dela v obštudijskihdejavnostih šole ipd.) in če glede na uspeh prosilca v preteklem študiju oceni, da jetako dovoljenje smotrno.16. členŠtudent lahko izjemoma opravlja izpite letnika, v katerega je vpisan, tudi izvenrazpisanih izpitnih rokov.Opravljanje izpitov ali opravljanje izpitov izven razpisanih izpitnih rokov lahko odobrinosilec predmeta na osnovi pisne prošnje študenta, če so navedeni upravičenirazlogi in priložena dokazila (odhod na študij ali strokovno prakso v tujino, daljšahospitalizacija v času izpitnega obdobja, porod, udeležba na strokovni ali kulturniprireditvi oziroma vrhunskem športnem tekmovanju itd.).2.6 Komisijski izpit17. členPred izpitno komisijo se opravljajo izpiti, če to kandidat ali izpraševalec zahteva,ponavljanje izpitov, z namenom zvišanja ocene, in obvezno vsako šesto in nadaljnjezaporedno opravljanje izpita pri istem predmetu.Če je študent ponovno vpisan v isti letnik, se šteje, da posamezni izpit iz tega letnikaopravlja prvič, ko po ponovnem vpisu prvič pristopi k temu izpitu, ne glede na to, alije ob prvem vpisu v ta letnik k temu izpitu že pristopil.V primeru evidenčnega vpisa se pristopi v novem študijskem letu štejejo od zadnjegapristopa v preteklem študijskem letu dalje.18. členIzpitna komisija ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje dekan na predlogpredstojnika katedre. V komisijo se imenuje tudi nosilec konkretnega izpitnegapredmeta. Komisijski izpit vodi predsednik izpitne komisije.Način opravljanja komisijskega izpita je ne glede na opredelitev v učnem načrtuposamezne učne enote vedno sestavljen iz pisnega in ustnega dela. Oba delakomisijskega izpita sta si enakovredna. Najprej se opravlja pisni del in nato ne gledena doseženi rezultat oz. ocenjen % znanja na pisnem izpitu sledi ustni del komisijskegaizpita. Končna ocena komisijskega izpita je ena in odraža izkazano znanje kandidatana celotnem komisijskem izpitu. Kandidat tako lahko pozitivno opravi komisijski izpittudi v primeru, da na pisnem delu komisijskega izpita ni dosegel zadostnega številatočk za pozitivno oceno.Delo izpitne komisije poteka tako, da ustna/pisna vprašanja oblikuje visokošolskiučitelj, ki je nosilec konkretnega izpitnega predmeta, lahko pa tudi visokošolski učitelj,habilitiran za to predmetno področje. Vprašanja učitelj pripravi v pisni obliki in jihpostavi kandidatu, ki opravlja komisijski izpit, v ustni obliki ter mu jih med opravljanjemizpita posreduje tudi v pisni obliki. Če študent ne dogovori na prvo vprašanja, mumora izvajalec izpita omogočiti, da odgovarja na naslednja vprašanja in ga ne smeizločiti iz nadaljevanja preverjanja znanja. Na komisijski izpit mora nosileckonkretnega izpitnega predmeta, pri katerem je študent opravljal pisni del

komisijskega izpita, prinesti pregledano in ocenjeno izpitno polo. Po končanempreverjanju se komisija posvetuje in oceni znanje študenta z večino glasov.Izpitna komisija v primeru negativne ocene opravljanja komisijskega izpita pripraviporočilo, ki ga v roku 3 dni preda dekanu VŠZNJ. V poročilu izpitna komisija glede naizkazan nivo znanja tudi opredeli, kdaj lahko študent naslednjič pristopi k izpitu. Vkolikor komisija poročila ne predloži v navedenem roku, predsednika komisije opozorireferat.Študent lahko sproži v roku 8 dni postopek Ugovor študenta zoper oceno na podlagi32. in 33. člena tega pravilnika.19. členV kolikor je ocena komisije pri zadnjem možnem opravljanju komisijskega izpita (8.opravljanje izpita pri istem predmetu v času študija) po postopku iz 32. in 33. členatega pravilnika še vedno negativna, se študentu ne omogoči ponovno opravljanjeizpita pri navedenem predmetu.2.7 Sprotno preverjanje in ocenjevanje znanja20. členSeminarska naloga, nastop (javna predstavitev dela), kabinetne vaje in kliničnapraksa so del študijskega procesa, s katerim študent dokaže svojo sposobnost zasamostojno strokovno delo in so sestavni del sprotnega preverjanja in ocenjevanja.Seminarska naloga, nastop, kabinetne vaje in klinična praksa se ocenjujejo opisno(opravil/ni opravil) ali numerično v skladu s 30. členom tega pravilnika.Kolokviji, kot način sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, so pisni ali ustni oz.pisni in ustni. Z njimi se preverja znanje iz učnih enot celotnega semestra, lahko patudi določenega zaokroženega dela učne enote, če je preverjanje potrebno zaradiuspešnega obvladovanja poznejših drugih delov iste učne enote. Kolokvij jeobvezen, če je tako določeno v učnem načrtu posameznega predmeta. Kolokvij seoceni z ocenami, ki so navedene v 30. členu tega pravilnika.Znanje iz posamezne učne enote na kolokviju ali drugih oblikah sprotnegapreverjanja znanja preverja in ocenjuje visokošolski učitelj ali visokošolski sodelavec, kije habilitiran za ustrezno predmetno področje in sodeluje pri izvedbi učne enote.Ocene, dosežene pri seminarju in kolokvijih, se upoštevajo pri izpitu iz te učne enotena način, določen s študijskim programom in učnim načrtom posamezne učneenote.Študent si lahko z uspešno izvedeno seminarsko nalogo (ocena 9 ali 10) izboljšaoceno pozitivno opravljenega izpita za eno oceno višje, v kolikor je to predvideno vučnem programu predmeta. Seminarska naloga lahko, v kolikor je to opredeljeno vučnem načrtu predmeta, predstavlja del ocene v deležu do 20% ocene izpita, pričemer mora biti sam izpit pozitivno ocenjen.Opravljen seminar, seminarske naloge, kabinetne vaje in nastop, so pogoj za pristopk izpitu, opravljena klinična praksa pa pogoj za vpis ocene v e-indeks in dodelitev

3.4 Postopek prijave na izpit, kolokvij24. členŠtudent se prijavi na izpit najmanj 5 dni pred izpitnim rokom. Prijava je elektronska.Študent, ki opravlja izpit četrtič ali več, mora izpolniti klasično prijavnico, objavljeno vŠIS-u, in priložiti potrdilo o plačilu, v skladu z veljavnim cenikom VŠZNJ, najmanj 5 dnipred izpitnim rokom. Študenta za četrto oz. komisijsko opravljanje izpita in vsakonadaljnje opravljanje na izpit prijavi Referat za študentske in študijske zadeve. Študentje odgovoren za pravilno in popolno prijavo.V kolikor je določeno v učnem načrtu posameznega predmeta opravljanje kolokvija,se študent v skladu z navodili visokošolskega učitelja prijavi z izpolnjeno klasičnoprijavnico v pisni obliki, objavljeno v ŠIS-u, najmanj 1 delovni dan pred opravljanjemkolokvija.Izvajalec izpita/kolokvija sme opravljanje izpita dovoliti samo kandidatom, uvrščenimna seznam prijavljenih na izpit/kolokvij. Na dan izpitnega roka/roka kolokvija se nimožno prijaviti pri izvajalcu izpita/kolokvija in pristopiti k izpitu/ h kolokviju.Izvajalec izpita mora rezultate izpita vnesti v študentski informacijski sistem (ŠIS), jihnatisniti in podpisati ter jih vrniti v Referat za študentske in študijske zadeve v 7 dnehpo terminu, ki je bil določen za opravljanje izpita. V primeru, da izpit opravlja več kot70% vpisanih študentov, se roki za objavo rezultatov lahko podaljšajo do največ 3 dni.Po prejemu rezultatov s strani visokošolskega učitelja referat prenese ocene v e-indeks študenta.3.5 Urnik prijave in odjave na izpit25. členŠtudent lahko odjavi izpit najkasneje 2 dni pred izpitom.Študent, ki iz opravičljivih razlogov ne pride na izpit ali pred izpitom odstopi, lahkoopravlja izpit v prvem naslednjem razpisanem roku in se mu izpitni rok ne šteje. Enakovelja za opravljanje kolokvija.Študentu, ki brez opravičljivega razloga ne pristopi oz. se ne odjavi pravočasno odizpita/kolokvija na dan, ki je bil zanj določen, izpitni rok/rok kolokvija zapade.Če študent zaradi opravičljivega razloga ni pristopil k izpitu in izpita ni pravočasnoodjavil, se upošteva, da je izpit pravočasno odjavil, če v 3 dneh po izpitnem roku vreferat dostavi ustrezna dokazila. O ustreznosti dokazil odloči vodja Referata zaštudentske in študijske zadeve, ki jih študent posreduje v referat osebno ali po pošti. Vprimeru odsotnosti iz kolokvija o ustreznosti dokazil odloča visokošolski učitelj, izvajaleckolokvija.3.6 Izvedba in potek pisnega izpita26. členZa pravilno izvedbo pisnega izpita je odgovoren nosilec predmeta oz. izvajalecizpita, ki ob podpori referata zagotovi vse potrebno za izvedbo pisnega izpita.

Če se nosilec predmeta pisnega izpita ne more udeležiti, je dolžan zagotovitiprisotnost drugega za ta predmet habilitiranega visokošolskega učitelja alivisokošolskega sodelavca pri predmetu, vendar ta ne more ocenjevati pisnegaizdelka, lahko pa nosilcu poda predlog ocene.V skladu s sklepom Senata VŠZNJ, pisni izpit traja praviloma do 45 - 60 minut, delniizpit do 30 minut. V primeru, da nosilec predmeta glede na zahtevnost predmeta innjegovim kreditnim ovrednotenjem smatra, da bi preverjanje znanja trajalo dlje,posreduje vlogo z obrazložitvijo na Senat, ki lahko na predlog nosilcev predmetovdoloči daljše trajanje pisnih izpitov za posamezne učne enote v skladu z zahtevnostjoučnih enot.Pred začetkom izpita mora izvajalec preveriti navzočnost in istovetnost prijavljenihštudentov. Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo (študentskoizkaznico, osebno izkaznico, ...). Na dokumentu mora biti osebna fotografija.V primeru, da študent pristopi k izpitu kljub temu, da ga visokošolski učitelj niidentificiral na seznamu, se zoper njega ravna v skladu s Pravilnikom o disciplinskiodgovornosti študenta na VŠZNJ.27. členIzvajalec izpita je pred pričetkom pisanja izpita dolžan seznaniti prisotne študente zdovoljenimi pripomočki pri izpitu.Izvajalec je dolžan študente, ki pristopijo k pisnemu izpitu, obvestiti o tem, koliko točkje vreden odgovor na določeno vprašanje, ali se upoštevajo tudi negativne točke inali je lahko več pravilnih odgovorov.28. členŠtudent med opravljanjem izpita, brez odobritve izvajalca izpita, ne sme zapustitiprostora, v katerem opravlja pisni izpit.Študenti, razen izrecno dovoljenega študijskega materiala in drugih dovoljenihpripomočkov, ne smejo imeti ničesar v dosegu rok. Med izpitom se ne smejosporazumevati med seboj ali s komerkoli drugim in ne smejo motiti drugih študentov.Na vprašanja morajo odgovarjati na izpitnih listih, ki morajo biti ves čas na mizi. Češtudent ta pravila krši, se mu izpitni list odvzame in oceni negativno.Odstop med opravljanjem izpita se oceni kot neuspešno opravljen izpit.Če študent odda pisno nalogo brez imena in priimka oz. vpisne številke ali je sploh neodda in je bil registriran za opravljanje izpita, se šteje, da izpita ni uspešno opravil.3.7 Izvedba in potek ustnega izpitaUstni izpit je javen.29. členZa pravilno izvedbo ustnega izpita je odgovoren nosilec predmeta, ki je tudi izvajalecustnega izpita, ki ob podpori referata zagotovi vse potrebno za izvedbo ustnegaizpita.

Posamezni študent opravlja ustni izpit največ 45 minut. Ustni izpit lahko potekaposamično ali s skupino študentov. Izvajalec izpita mora preveriti istovetnostštudenta. Študent mora imeti na izpitu dokument za identifikacijo.Način postavljanja vprašanj (pisno/ustno) določi izvajalec izpita, ki oceno ustnegaizpita sporoči študentu takoj po opravljenem izpitu.3.8 Ocenjevanje znanja30. členZnanje študenta na izpitu, kolokviju in pri drugih oblikah preverjanja znanja seocenjuje s pozitivnimi in negativnimi ocenami.Pozitivne ocene so odlično (10), prav dobro (9 in 8), dobro (7), zadostno (6).Negativna ocena je nezadostno (5 do 1).30.a členNatančnejša razlaga ocen na študijskem programu prve stopnje je:Ocena Ocena po ECTS Razpon ocen Opis znanja10 (odlično) A (excellent) 95,6% - 100% Odlično,izjemni rezultati zzanemarljiviminapakami9 (prav dobro) B (very good) 84,3% - 95,5% Prav dobro,nadpovprečnoznanje, vendar znekaj napakami8 (prav dobro) C (good) 70,8% - 84,2% Prav dobro,solidni rezultati7 (dobro) D (satisfactory) 59,6% - 70,7% Dobro,znanje z večjiminapakami6 (zadostno) E (sufficient) 55,0% - 59,5% Zadostno, znanjeustreza minimalnimkriterijem5 (nezadostno) F (fail) 50,5% – 54,9% Nezadostno,znanje ne ustrezaminimalnim kriterijem1-4 (nezadostno) F (fail) Manj kot 50,5% Nezadostno, znanjene ustrezaminimalnim kriterijem,potreben je temeljitin poglobljen študij

30.b členNatančnejša razlaga ocen na študijskem programu prve stopnje pri klinični praksi inkabinetnih vajah:Ocena Ocena po ECTS Razpon ocen Opis znanja10 (odlično) A (excellent) 96.0% - 100% Odlično,izjemni rezultati zzanemarljiviminapakami9 (prav dobro) B (very good) 91,0% - 95,0% Prav dobro,nadpovprečnoznanje, vendar znekaj napakami8 (prav dobro) C (good) 81,0% - 90,0% Prav dobro,solidni rezultati7 (dobro) D (satisfactory) 71,0% - 80,0% Dobro,znanje z večjiminapakami6 (zadostno) E (sufficient) 61,0% - 70% Zadostno, znanjeustreza minimalnimkriterijem5-1 (nezadostno) F (fail) 0,00 – 60,9% Nezadostno,znanje ne ustrezaminimalnim kriterijemPri kabinetnih vajah in klinični praksi se znanje lahko ocenjuje tudi kot opravil oz. niopravil, če je tako določeno z učnim načrtom izvedbe predmeta.Kandidat ima pravico vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek, izkaterega mora biti razvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja.Če se izpit opravlja kot pisni in ustni v skladu s 7. členom tega Pravilnika, se razporedustnih izpitov objavi hkrati z rezultati pisnega dela izpita v 7 dneh po opravljanjupisnega izpita. Ustni del izpita ne sme biti razpisan na dan objave rezultatov. Ustni delse praviloma začne dva dni po objavi rezultatov pisnega dela po razporedu, ki gapripravi izpraševalec. Izpraševalec v dogovoru z referentom v Referatu za študentskein študijske zadeve določi datum, uro in lokacijo ustnega izpita. Končna ocena izpitamora biti objavljena najkasneje v 14 dneh po opravljanju pisnega izpita.Če se izpit opravlja samo kot pisni ali ustni, mora biti ocena objavljena najkasneje v 7dneh po terminu, ki je bil določen za opravljanje izpita.V primeru, da se izpitni rok opravlja več kot 70% vpisanih študentov, se roki za objavorezultatov lahko podaljšajo do največ 3 dni.3.9 Ponovno opravljanje izpita z namenom zvišanja ocene31. členŠtudent ima pred zagovorom diplomskega dela pravico do popravljanja izpita izvseh učnih enot, ki jih je že opravil, če želi zvišati oceno pri posamezni učni enoti.Posamezni izpit se lahko popravlja enkrat, na zahtevo študenta ali nosilca predmetatudi v obliki komisijskega izpita. Če študent pri popravljanju doseže nižjo oceno, veljaprvotna, to je višja ocena. Za ponovno opravljanje izpita z namenom zviševanje

ocene se študent prijaviti s klasično prijavnico, objavljeno v ŠIS-u, ki jo izpolnjenoodda v referat najmanj 5 dni pred izpitnim rokom, na katerem želi zviševati oceno.Na prijavnico študent napiše »zviševanje ocene«.3.10 Ugovor študenta zoper oceno32. členZoper oceno, ki jo je študent prejel na izpitu, kolokviju, zagovoru diplomskega dela alipri drugi obliki preverjanja in ocenjevanja znanja, lahko študent ugovarja.Študent, ki meni, da je bil na izpitu oziroma na zagovoru diplomskega dela krivičnoocenjen, lahko v roku enega delovnega dne po koncu ustnega izpita ali zagovoradiplomskega dela ter v roku treh delovnih dni po objavi izpitnega rezultata pisnegaizpita pri dekanu VŠZNJ vloži pritožbo zoper oceno. Študent ima pravico pri učiteljudo vpogleda v svoj popravljeni in ocenjeni pisni izdelek, iz katerega mora bitirazvidna ocena odgovorov na posamezna vprašanja. Izpraševalec je dolžan pisniizdelek študenta hraniti do izteka pritožbenih rokov. Študent ima do izteka pritožbenihrokov pravico do vpogleda v obrazložitev ocene diplomskega dela in zagovora, ki jenavedena v »Zapisniku o zagovoru diplomskega dela na prvi stopnji«. Vpogled voceno se na študentovo zahtevo izvede pri predsedniku komisije za zagovordiplomskega dela, ki dokumentacijo prevzame v referatu.33. členV roku 3 delovnih dni po prejemu ugovora zoper oceno imenuje dekan komisijo, ki vroku dveh delovnih dni preveri ustreznost ocene.Komisija ima predsednika in dva člana in je sestavljena, kot je določeno za izpitnokomisijo. Komisije ne more voditi izpraševalec, zoper katerega oceno se je kandidatpritožil. Komisije tudi ne more voditi predsednik komisije za zagovor diplomskegadela, zoper katerega oceno se je kandidat pritožil. Komisija se lahko prepriča oustreznosti ocene tudi s ponovnim preverjanjem znanja.Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan posvojem imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan posvojem imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izpitni izdelek.Če je vložena pritožba zoper oceno na komisijskem izpitu, komisija prvi delovni danpo svojem imenovanju ponovno izpraša kandidata, pregleda kandidatov izpitniizdelek ter ponovno oceni kandidata.Če je vložena pritožba zoper oceno diplomskega dela, komisija prvi delovni dan posvojem imenovanju pregleda kandidatovo diplomsko delo, ponovno izprašakandidata in ponovno oceni zagovor diplomskega dela kandidata.Zoper oceno komisije ni pritožbe.

3.11 Kršitve izpitnega reda in sankcije34. členŠtudent krši izpitni red, če med potekom pisnega ali ustnega preverjanja znanja nanedovoljen način sodeluje z ostalimi prisotnimi ali če pri reševanju oziroma pisanjuizpitnih nalog uporablja nedovoljene pripomočke.Študent, ki opravlja ali poizkusi opravljati izpit oz. drugo preverjanje znanja namestoprijavljenega študenta, in študent, namesto katerega opravi ali poizkusi opravljatipreverjanje znanja kdo drug, s tem kršita izpitni red.Kot kršitev se upošteva tudi plagiatorstvo pri seminarskih in diplomskih nalogah,programih, učnih pripravah in drugih pisnih izdelkih, katerih ocena prispeva k skupnioceni pri predmetu.35. členPo ugotovljeni kršitvi študent ne sme nadaljevati preverjanje znanja, njegov izdelek seoceni z negativno oceno, na seznamu prisotnih pa se evidentira kršitev izpitnegareda.Referat za študentske in študijske zadeve z evidentirano kršitvijo pisno seznanidekana, ki nato ukrepa v skladu s tem pravilnikom in z določili pravilnika o disciplinskiodgovornosti študenta VŠZNJ.Izreki sankcije so opomin, ukor, ter izključitev iz VŠZNJ za dobo do dveh let. Sankcijiopomin in ukor se izrekata po skrajšanem postopku, določenem v tem pravilniku.Kot sankcija za kršitev izpitnega reda v obliki poskusa goljufanja pri preverjanju znanjase izreče opomin in prepoved opravljanja izpita na naslednjem izpitnem roku. Kotsankcija za drugo kršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja seizreče ukor in prepoved opravljanja izpita na naslednjih treh izpitnih rokih. Za tretjokršitev izpitnega reda v obliki goljufanja pri preverjanju znanja je sankcija izključitev izVŠZNJ za dobo do dveh let, če sta bila prej našteta milejša ukrepa izrečena v zadnjihdveh letih.Študentu, ki opravlja ali poizkusi opravljati preverjanje znanja namesto prijavljenegaštudenta in študentu, namesto katerega opravi ali poizkusi opravljati preverjanjeznanja kdo drug, se zaradi goljufanja pri preverjanju znanja izreče ukor in prepovedopravljanja izpita na naslednjih treh izpitnih rokih.4 EVIDENTIRANJE OPRAVLJENIH ŠTUDIJSKIH OBVEZNOSTI36. členO izpitu se vodi zapisnik, v katerem izvajalec izpita oz. predsednik izpitne komisijeevidentira prijavo k izpitu in doseženo oceno. Izpitna vprašanja se vpišejo oz. priložijoza komisijske izpite. Zapisnik podpišejo izvajalec izpita oz. vsi člani izpitne komisije.Zapisnik o izpitu je pisna ali izpolnjena in natisnjena elektronska prijavnica na izpit.Zapisniki o pozitivno opravljenem izpitu se morajo hraniti trajno.

37. členVisokošolski učitelj, ki na izpitu preverja znanje oz. predsednik izpitne komisije, obkoncu izpita javno objavi rezultat in sporoči doseženo oceno študentu, ki je opravljalizpit.Rezultati in ocene pisnih izpitov so objavljene na ŠIS-u, do katerega vstopajo študentiindividualno, v rokih, kot je določeno v tem pravilniku.Za objavo rezultatov in ocen pisnih izdelkov sta odgovorna nosilec učne enote inReferat za študentske in študijske zadeve.38. členV celoti priznane študijske obveznosti, ki so jih študenti opravili na drugih visokošolskihzavodih ali so jim bile priznane na podlagi znanj in izkušenj, se ne evidentirajo zoceno. Priznana študijska obveznost se v e-indeksu evidentira kot opravljena.V primeru, da so študijske obveznosti študentu delno priznane, je potrebno preostalidel opraviti na VŠZNJ. Študent pristopi k opravljanju preostalega dela študijskihobveznosti preko ŠIS-a. Kljub delno priznanim študijskim obveznostim, študent v ŠIS-uizbere in potrdi elektronsko prijavo na izpit.39. členRezultate izpitov se izpiše, podpiše in hrani v uradni evidenci izpitov VŠZNJ. Prilogaposamezne evidence je seznam prijavljenih študentov z vpisanimi ocenami inpodpisom izvajalca izpita na razpisan izpitni rok, ki se ga vloži za vsak predmet v svojomapo.Študentov osebni karton je evidenca z osebnimi podatki vsakega posameznegaštudenta, ki mora med drugim vsebovati: podatke o opravljenih izpitih, onapredovanju in dokončanju študija.Za uradno evidenco izpitov je odgovoren Referat za študentske in študijske zadeve.40. členOcenjeni pisni izdelek je študentu na vpogled 30 dni od dneva objave ocene in sehrani pri izvajalcu izpita, dokler študent izpita ne opravi, v tem primeru pa še 30 dniod takrat, ko je bila ocena objavljena.Po preteku navedenega roka visokošolski učitelj posreduje izpitne pole v Referat zaštudentske in študijske zadeve, ki izpitne pole arhivira. Izpitne pole se arhivirajo vcentralnem arhivu VŠZNJ do diplomiranja študenta oz. še eno leto, ko se oseba izpišeiz VŠZNJ. Po tem roku se izpitne pole uničijo.Pooblaščena oseba iz pristojnega Referata za študentske in študijske zadeve jepristojna za popravljanje izpitnih ocen v uradnih evidencah na osnovi zapisnika oizpitu.Izvajalci učne enote so dolžni voditi evidenco o zahtevani obvezni prisotnostištudentov pri delu učne enote ter o izpolnjevanju pogojev za pristop k izpitu.Obvezne prisotnosti in druge opravljene obveznosti študenta (seminarske naloge,

nastopi, projekti ipd.) visokošolski učitelj evidentira v ŠIS, kar je podlaga, da študentlahko pristopi k izpitu.5 KONČNE DOLOČBE41. členDoločbe, ki se nanašajo na izpite, se smiselno uporabljajo tudi za druga preverjanjaznanja na VŠZNJ.42. členZa potrebe izvajanja tega pravilnika Referat za študentske in študijske zadeve izdelaobrazce, ki se uporabljajo v skladu z določili tega pravilnika.43. členČe visokošolski učitelji, visokošolski sodelavci in sodelavci tajništva namenoma ali izmalomarnosti kršijo tajnost izpitnih vprašanj, storijo težjo kršitev delovnih obveznosti.44. členZ dnem sprejema tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o preverjanju inocenjevanju znanja, ki je bil sprejet na 6. redni seji Senata VŠZNJ, dne 16. 01. 2007,dopolnjen na 16. seji Senata, dne 16. 10. 2007, 21. seji Senata, dne 14. 01. 2008, 34.seji Senata, dne 13. 10. 2008, 41. seji Senata, dne 16. 03. 2009, 1. seji Senata, dne 06.10. 2009, 2. seji Senata, dne 10. 11. 2010, in na 1. seji Senata, dne 12. 10. 2011.Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme Senat VŠZNJ in ob nastopu novegaštudijskega leta, z dne 1. 10. Pravilnik se objavi na spletni strani šole ter v študentskeminformacijskem sistemu.Številka: 7-06/2007-IIDatum: 5. 9. 2012D E K A N J Adoc. dr. Brigita Skela Savič