Tukaj - Zelena Slovenija

Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje24/25Strokovna specializirana revija za embalažoŠtevilka V./24/25November 2005Zvone Duplančič: Uspehi z dobro kombinacijo produktovInteligentno pakiranje in logistikaPrednosti in slabosti zunanjega izvajalcaSaturnus embalaža v avstrijskih rokahOkrogla miza: Sistem deluje, so pa težavePoložaj papirne industrijeVisoke kazni za zavajanje z embalažoZa in proti: Prednost bivši Jugoslaviji ali trgom EU

Promocija

Uvodnik3Izmuzljivi trg sperspektivo23Embalaži svetovne študije napovedujejo kontinuirano rast. Je torej panoga, kiima perspektivo. A te ne gre jemati poenostavljeno, kot trg, ki absorbira neselektivno.Embalažni trg je zelo izmuzljiv. Modificirajo se materiali, izboljšuje se tehnologija.Je tudi panoga, ki je v nekaterih segmentih zelo izpostavljena modnimmuham. Torej imajo tudi na rastočih trgih številna podjetja težave. Pomembendel zgodbe o konkurenčnosti embalaže je označevanje, ki je tesno povezano scelotnim sistemom logistike. Prostora za razvoj oziroma za večanje konkurenčnostina tem področju je še veliko, ocenjujejo poznavalci. Ne velja ga zapraviti!Nekatera mednarodna priznanja našim proizvajalcem kažejo, da se da.Tudi naša skupna embalaža – revija, ki jo držite v rokah – skuša povečevatikonkurenčnost. Svojo in panožno. S profilom in vsebinami, ki so za slovenskapodjetja še posebej aktualne. Okolje je dimenzija, ki ga embalažna panoga nemore več postavljati na stranski tir. Tudi naša Embalaža ne. Zato smo jo v skladuz odločitvijo uredniškega odbora preimenovali v Embalaža & Okolje. Da sledimoodprtim okoljskim vprašanjem oziroma jih odpiramo sami, boste lahko prebraliv tej dvojni številki.Še predpraznična želja? Ostanimo konkurenčni in ujemimo pozitivni veter!Jože Volfand,glavni urednikIz vsebineZvone Duplančič:Uspehi z dobro kombinacijo produktov 8Inteligentno pakiranje in logistika 10Prednosti in slabosti zunanjega izvajalca 12Saturnus embalaža v avstrijskih rokah 23Okrogla miza: Sistem deluje, so pa težave 25Položaj papirne industrije 37Visoke kazni za zavajanje z embalažo 40Za in proti: Prednost bivši Jugoslaviji ali trgom EU 44

4Kratko, zanimivo4,2% rast svetovne embalažneindustrijeVrednost svetovnega embalažnega trga je laniznašala 459 milijard dolarjev, do leta 2009 panaj bi se povzpela na 556 milijard, je pokazalaštudija Pire Intl. Študija napoveduje količinskorasti v obdobju 5 let za ključne embalažne materiale(papir in karton, plastika, kovina, steklo inostalo) glede na glavne trge, končne uporabnike,regije in države. Glavni izsledki raziskave so:• največji trg predstavlja pakiranje prehrambenihizdelkov, kjer pričakujejo 4,6% letno rast;leta 2009 naj bi ta segment dosegal 227 milijarddolarjev;• najhitreje rastoči trg je pakiranje izdelkov,namenjenih zdravju; pričakovana povprečnaletna rast do leta 2009 je 7,1%;• veliko rast napovedujejo na azijskem trgu, šeposebej na Kitajskem, dosegala naj bi 8,2 %, karnaj bi leta 2009 pomenilo 51 mrd. dolarjev;• najhitrejša letna rast naj bi bila v Indiji, in sicer14,2%, leta 2009 naj bi bil trg dosegel 13milijard prodaje;• v srednji in vzhodni Evropi bo po pričakovanjihnajhitreje rasla Poljska z 11% rastjo invrednostjo 6 milijard dolarjev leta 2009, Rusijapa bo ostala največji porabnik z vrednostjo18,5 milijard leta 2009;• med embalažnimi materiali še vedno prevladujetapapir in karton z vrednostjo 176milijard dolarjev in pričakovano rastjo 4,2%letno, kar naj bi leta 2009 pomenilo 216 milijarddolarjev.PET vodi pri evropskempakiranju pivaLetno rast evropske embalaže piva bodo v prihodnjeusmerjale plastenke PET/PEN, kot napovedujesvetovalno podjetje Schönrald Consulting.Vse do leta 2008 naj bi pakiranje v plastenkePET raslo z letno stopnjo 12 %, kar najbi leta 2008 znašalo 70 milijonov hektolitrov.V enakem obdobju naj bi pakiranje v pločevinkenaraščalo z letno stopnjo 1,5%, pakiranjev stekleno embalažo pa le s stopnjo 0,9%. Vposebni raziskavi podjetja Packaging Strategies(www.packstrat.com) so analizirali trg embalažeza pivo v obdobju 2004 – 2008, in sicer poposameznih trgih in tipih embalaže.Ponarejanje zdravil naraščaStrokovnjaki ocenjujejo, da je vsak 20. farmacevtskiizdelek na trgu ponarejen, v državah vrazvoju naj bi bil odstotek ponarejenih izdelkovveliko višji. Evropa dovoljuje prosto trgovanje sfarmacevtskimi izdelki. Vsaka vlada lahko določirazlične cenovne mehanizme, kar vzpodbujavzporedni uvoz. To pomeni, da lahko določenavlada uvozi zdravilo neposredno od proizvajalcaali od druge države, kjer so cene zdravil nižje.Cene primerljivih farmacevtskih izdelkov semed državami EU zelo razlikujejo, velika razlikaje na primer med Švedsko in Grčijo. Tako lahkonpr. Nemčija uvozi nekaj izdelkov neposrednood proizvajalca, nekaj pa iz Grčije, kjer so ceneobčutno nižje. Zato poznavalci opozarjajo, daEU potrebuje enovit sistem in zakonodajo, kibosta omogočala zanesljivo upravljanje z nabavnoverigo vseh, ki v EU posredujejo zdravilapacientom oz. uporabnikom.NovostiIzdelki ostajajosveži za večkratnouporaboZik Pak, vodilni izdelovalec embalaže zavečkratno zapiranje, je predstavil novoembalažo, ki jo je poimenoval Zip-PakSlider. Gre za embalažo z zadrgo, ki jeprimerna za mesne izdelke, sire ali razne sveže izdelke. Izdelki, ki jih ne porabimov enem obroku, ostanejo sveži v originalni embalaži, ki se enostavnozapira in odpira z zadrgo. Ta embalaža je po mnenju strokovnjakov prijaznapotrošnikom vseh generacij. Za pakiranje v embalažo Zip-Pak Slider so izdelalipakirani sistem RT 2000, ki je po mnenju poznavalcev trenutno najhitrejši sistemza horizontalno hermetično pakiranje na trgu. Pakirni sistem onemogoča vstopkisika v produkt, kar podaljša življenjsko dobo izdelka.Brezskrbna uporabaza otrokePodjetje Nalgene je predstavilo nov izdelek- otroško skodelico Nalgene Grip´n Gulp.Izdelek, narejen iz trajnega polikarbonata,se ne lomi. Tekočina v njej se ne izliva, sene zasmradi ali ostaja. Navoji, ki spajajoskodelico z njenim pokrovom, so narejenitako, da zmanjšajo kakršno koli možnostpolivanja. Spojili so ustnik pokrovčka z oprijemiskodelice za lažjo uporabo. Prav takoje ustnik mehak in gladek, primeren za uporabootrok. Skodelica se zapira z drsnikomod znotraj, kar onemogoča kapljanje in polivanje,po uporabi se lahko opere. Dodanaje tudi spojka za spajanje z nahrbtniki, torbicami za pleničke ipd. Volumen posodiceje do 360 ml in je na voljo v dveh barvah, modri in rožnati, prav tako paso na voljo tudi raznobarvni pokrovčki.Odpadna embalaža, ki bogati zemljo?V začetku novembra je ameriško podjetje Earthcycle Packaging predstavilo biorazgradljivoin kompostibilno embalažo. Razvili so jo v skladu s filozofijo: prihajaiz zemlje in se po uporabi vrača vanjo. Surovina te embalaže je iz obnovljivegavira – palmovih vlaknin. Ta surovina je sicer odpadek, ki nastane pri pridobivanjupalmovega olja. Namesto kopičenja odpadka v odlagališčih ali sežiganja gauporabljajo za izdelavo embalaže. Odpadna embalaža se kompostira. Če bi 9,3milijarde enot predpakiranih izdelkov, kot se jih proda v ZDA, pakirali v embalažopodjetja Earthcycle Packaging, pravijo njihovi strokovnjaki, bi imeli velikomanj odpadkov, saj bi zemlji vrnili 205 milijonovkilogramov komposta. Earthcycleproizvaja trajnostno embalažo za svežoin pripravljeno hrano, vrtnine in druge izdelkepo željah naročnikov. AmeričankaShanon Boase, ustanoviteljica podjetjaEarthcycle Packaging, je izumila embalažoiz palmovih vlaknin, ko jedelala za malezijsko vlado. Svojoembalažo priporoča vsempodjetjem z občutkom odgovornostido Zemlje.24/25

5Kratko, zanimivoSteklo s pridihom lepoteZa parfumsko in kozmetično industrijo je steklo še zmeraj brez konkurence.Podjetje Gerresheimer je v Monacu na sejmu Luxe Pack 2005 predstavilo novetrende v dizajnu steklene embalaže, pa tudi nove marketinške prijeme, ko gre zaembalažo. Ideje za nove dizajne podjetje dobiva iz svojih izpostav po celem svetuin iz vseh segmentov trga. Kupci embalaže podjetja Gerresheimer so vodilniproizvajalci izdelkov v osebni negi in vrhunski modni industriji.Najnovejša inovacija podjetja Gerresheimer je izredno zanimiv zaključni proces- sublimacija, ki omogoča obogatitev dizajna v najvišjem parfumskem razredu.Podjetje je predstavilo steklenički za Tumulte iz kolekcije Cristiana Lacroixa. Novatehnika se uporablja za preplastitev stekleničke v večnivojnem procesu z umetniškimiokraski in najvišjo kakovostjo izdelave. Vrhunski umetniški okraski zahtevajoelaborirano tehniko, zato se bo sublimacija uporabljala le za ekskluzivnejšeizdelke kozmetične industrije.Drzne in asimetrične oblike, ki jih kreira to podjetje, postajajo trend v panogi.Odmik od tradicionalnih geometrijskih oblik embalaže ni zajel samo parfumov,ampak tudi izdelke za osebno nego. Trend k močnejši celostni podobi ni v veljavile med ekskluzivnimi proizvajalci, ampak vse bolj privablja tudi proizvajalce izdelkovza množični trg. Steklena embalaža ni le funkcionalna, vse bolj postajaprodajni element, ki jo pospešuje. To še zlasti velja za kozmetično industrijo, kjerembalaža predstavlja kredibilnost izdelka. Gerresheimer ne izdeluje samo stekleničkeza parfume, ampak tudi posodice za kreme, stekleničke za deodorante,za lakiranje nohtov …, v raznih variacijah oblik, barv in velikosti.Izdelki, pakirani v lične embalaže, privabljajo tako mlade kot starejše, saj so lahkolepa dekoracija doma in tako pridobijo nov pomen in vrednost.Zabavna embalažaza mini izdelkeFirst Call – Rexam Beauty, vodilno podjetjena področju sprejnih testerjev, jepredstavilo Sof´Twist, novost na trgumini izdelkov. Izdelek atraktivnega dizajnaje zasnovan tako, da se stekleničkaizstopi z rahlim obratom zgornjegadela - kot šminka. Gre za nov pristop,ki je – tako trdijo poznavalci – zabavenza uporabo. Izdelek se enostavno napolni,in sicer tako, da se zamenja steklenička, ki se loči od zgornjega dela, narejenegaiz plastike. To proizvajalcem omogoča veliko raznolikost možnih različicizdelkov (vonjev), ki jih lahko uporabijo v embalaži Twist. Izdelek se lahkoprodaja ali služi kot tester. Kupci embalaže imajo na voljo različne načine tiskasvojih znamk na stekleničko (print, vroča štampiljka, nalepka …)Strokovni priročnik o embalažiiz kartonaEmbalažna panoga je dobila poučen strokovnipriročnik Embalaža iz kartona in valovitegakartona. V več poglavjih strokovnjaki in praktikipišejo o različnih vidikih embalaže iz valovitegakartona – o vrstah in strukturi valovitega kartona,surovinah, lastnostih in metodah preskušanja,o proizvodnji in tiskanju valovitega kartonain kartona, o predelavi obeh materialov, izsekovanju,žlebljenju, izsekovalnih tehnikah, okonstruiranju izdelka z računalnikom, o spajanjuembalaže iz kartona in valovitega kartona,o lepljenju, o oplemenitenju površin kartona ino vplivu kartona na okolje. Avtorji poglavij soMarjeta Černič, Franc Mivšek, Leopold Scheicher,Primož Kosmač, Valerija Kranjec, AndrejKozjek in Vera Rutar, ki je tudi glavna urednica.Založnika priročnika Embalaža iz kartona invalovitega kartona sta Združenje za celulozno,papirno in papirnopredelovalno industrijopri GZS ter Inštitut za celulozo in papir. Cenapriročnika je 6.000 SIT in se ga da naročiti naInštitutu za celulozo in papir.Sejem INPAK bo prihodnje letoPomurski sejem je razpisal INPAK, 15. mednarodnisejem embalaže, grafike, tehnike intehnologije pakiranja, skladišča in transporta.Dogodek bo od 8. do 10. marca 2006 v GornjiRadgoni. V razstavni program so uvrstili večpodročij: embalažo, tehniko in tehnologijo pakiranja,ravnanje z odpadno embalažo, oblikovanjein grafično opremo, skladiščenje in transport,izobraževanje in strokovna srečanja. V jedrustrokovnega programa je embalaža – njenatransportna, skladiščna, informacijska, zaščitnafunkcija, ravnanje z embalažo, oblikovanje, posebejeko design in označevanje embalaže zapotrebe logističnih procesov.Pomurski sejem je razpisal tudi natečaj za 31.slovenski Oskar za embalažo, ki ga organizatorpodeljuje pod pokroviteljstvom Gospodarskezbornice Slovenije. Priprave za natečaj je trebaposlati do 10. januarja 2006. Prijavnina za prviizdelek je 50.000 SIT, za drugega pa 40.000SIT. Sejem INPAK je specializirana bienalna prireditevembalažne panoge.

6NovostiPraznična vodkaSleever je nadel vodki Wyborova novizgled v času božično novoletnihpraznikov z preobleko, ki je dobilaprestižno nagrado, še preden je prišlana tržišče. Vodka v novi podobije zelo atraktivna, lepa in vzbuja pozornost.Dizajn vsebuje 10 barv, meddrugimi srebrni odtenek, ki da steklenicisvetlobni efekt. Poleg tega imanova steklenica dodano tudi praktičnovsebino, saj je Sleveer ob stranehsteklenice dodal okence, ki omogočauporabniku pregled, koliko pijače ješe ostalo v steklenici.Richard, podjetje, ki izdeluje Wyborovo,je prepričano, da bo nov dizajnsteklenice, okrepljen z oglaševanjem,povečal prodajo tega izdelka. Dizajnsteklenice te vodke je popolnomadrugačen od konkurenčnih in prejuveljavljenih podob, zato ji je zagotovljenapozornost kupcev, ki jo bodotakoj opazili med ostalimi vodkami.Vedra, zanimiva otrokomZa otroke je izgled embalaže še posebej pomemben. Atraktivna zunanjost jelahko pomembna motivacija za uporabo izdelka. Zato je podjetje RPC kontejnerjiiz Oklahome priznanemu Laightnerjevemu vedru nadelo otroku prijazen izglednove »Bang on the door« kolekcije barv. Kolekcije so prilagojene različnim stilomslikanja. Vedra so poimenovana po otroških likih (Pravljična deklica, Nora kokoška,Nogometni strastnež …). Da bi bila kolekcija privlačna za otroke, so uporabilibarvito, moderno in zabavno embalažo. Kolekcija je tudi po teži lahka, z njose enostavno rokuje, je odporna, močna in omogoča večkratno uporabo barv.Večji pretok z manj energijeNova vakuumska črpalka podjetja Piab, P6010 z COAX tehnologijo predstavljanovo generacijo vakuumskih črpalk. Zmore povleči 40 % več zraka in porabimanj energije. Je idealen pripomoček v avtomobilski, grafični, pakirni industrijiin robotiki. P6010 je izredno močan, tih in se ne segreva. Njegova kompaktnostmu omogoča približanje k mestu povleka, njegova konstrukcija pa enostavnonamestitev na več enot hkrati. Vse opravi z manj energije. Njegova aluminijastastruktura omogoča delo v težkih razmerah, obenem pa standard IP65 zagotavljakupcem varno uporabo. Uporabniki se lahko odločajo med dvema integriranimakontrolnima opcijama. PIAB Cruise Control (PCC) je primeren za papir inkarton, Automatic Vacuum Management (AVM) pa je primeren zakovino, plastiko in steklo.Ker je PCC posebej oblikovan za grafično in embalažno industrijo,avtomatsko ohranja prednastavljen nivo vakuuma,da zagotavlja konstantno in zanesljivo vakuumsko moč,kar preprečuje padec predmetov, ki jih nosi. Obenempa zaradi manjše porabe zraka zmanjša nivo hrupa.Ima tudi zagotovilo, da bodo njegovi vzdrževalnistroški minimalni tudi ob delovanjuv največjih obremenitvah. AVM modelpovečuje učinkovitost v avtomobilskiindustriji in robotiki, saj ustavitok zraka, ko je nivo vakuumana nastavljeni ravni. Tako prihranienergijo in kar 90 % porabe zrakav primerjavi z ostalimi konstantnodelujočimi črpalkami.24/25

8IntervjuUspehi z dobrokombinacijo produktovKranjsko podjetje Euro Plus razvija in prodaja opremo za avtomatskoidentifikacijo. Z zaščiteno blagovno znamko NiceLabel,ki je na voljo v 25 jezikih, so postali globalni igralec. Ta njihovprogram, ki je namenjen etiketam, je združljiv z več kot tisoč različnimiindustrijskimi tiskalniki. Podjetje želi biti prvi v svoji tržniniši. Letos se je Euro Plus uvrstil med prve gazele, med najhitrejerastoča podjetja v Sloveniji. Direktor Zvone Duplančič verjamev priložnosti na globalnem trgu, zdaj se usmerjajo na Kitajsko.Zakaj Euro Plus in kaj vas je vodilok poslovni odločitvi za usmeritevv specializirano tržno nišo, v proizvodnjoprogramske opreme zatiskanje etiket in črtne kode oziromaavtomatsko identifikacijo?V začetku je bil Euro Plus zasnovankot podjetje, ki se ukvarja z računalniškiminženiringom za različne naročnike.Delovali smo na več področjih,kot na primer v trgovini in bančništvu,vendar kakšnega večjega uspeha nismoimeli. Odločitev za vstop v tržnonišo je prišla počasi, v več korakih.Najprej smo začeli sodelovati pri prilagoditvahindustrijskih tiskalnikovjaponskega proizvajalca tiskalnikovSATO, s katerim nas je povezalo slovenskopartnersko podjetje Oria Computers.Sodelovanje se je izkazalo kotzelo uspešno in dobivali smo nova innova naročila tujih partnerjev, ki paso bila vedno strogo vezana na specifičnepotrebe posameznega tujegapartnerja. Naslednji logični korak je bilizdelava programske opreme z lastnoblagovno znamko, ki v kombinaciji znašimi gonilniki zagotavlja izjemnohitro, kvalitetno tiskanje, in kar je zelopomembno, primerna je za vsakegauporabnika, tako da stroškov šolanjapraktično ni.Za kakšen konkretni produktgre? Kdo so vaši kupci doma inpo svetu?Bistvo naših produktov je, da znajozajeti podatke iz podatkovnih baz,poslovnih sistemov in ostalih poljubnihvirov ter jih prikazati na vizualennačin. To je na etiketi oz. na čipu, čegovorimo o RFID tehnologiji, ki jo tudipodpiramo. Vse to poteka pri visokihhitrostih in s skoraj nično možnostjonapake. Naši končni kupci prihajajoiz vseh vej industrije, kjer se pojavljapotreba po označevanju proizvodov.Označevanje se začne že pri surovinahoz. polizdelkih, uporablja se za sledenjev proizvodnji, distribuciji in na samihprodajnih mestih, tako da lahkorečem, da so ti produkti »nujno zlo«.Prodajate pa lastno znanje?Naj poudarim, da so vsi naši izdelkiizključno plod našega znanja in dela.Ne moremo reči, da smo globalni trgprepričali z določenim produktom,ker gre za malo bolj zapleteno področje.Bolj točno je, da smo uspelizaradi dobre kombinacije produktov,ki pokrivajo zelo široko paleto potreb,predvsem pa z zanesljivostjo delovanjain uporabniku prijaznim načinomdelovanja naših rešitev.Na globalnem trgu ste najboljuspeli z blagovno znamko Nice­Label?Pod našo blagovno znamko NiceLabel,ki je zaščitena v večini svetovnih držav,članic organizacije WIPO, smo poslalina trg družino programske opreme, kije namenjena oblikovanju in tiskanjuetiket, črtnih kod in RFID etiket. Blagovnaznamka NiceLabel je bila zasnovanatako, da njena sporočilna vrednostodraža določeno mehkobo, ki je v ITsvetu redko prisotna in se na ta načinpribliža uporabniku, saj le-ta izgubistrah pred računalniškim programom,ki je na prvi pogled zapleten. Lahkorečem, da je bil cilj zakriti kompleksnostnaše programske opreme in joprikazati kot profesionalni izdelek, kiga lahko uporablja vsak.Na tem uspehu gradite ambicioznirazvojni cilj podjetja, da postanetevodilni svetovni ponudnikprogramov za industrijsko tiskanjeetiket?Tukaj naj spet omenimo idealnokombinacijo, ki je sestavljena iz kakovostnegaprodukta, prepoznavneblagovne znamke in poslovne strategijepodjetja. Marsikdo bi omenil šekanček sreče, vendar se mi zdi, da jebolj pomembno biti na pravem mestuv pravem trenutku, to pa je sestavnidel naše strategije.Ali ste z vašim softwerom usmerjenisamo k velikim informacijskimsistemom? Kdo so vaši partnerjimed proizvaljalci industrijskihtiskalnikov?Ne, naša programska oprema je razdeljenav več razredov, ki so prilagojeniza pokrivanje potreb določenegasegmenta uporabnikov. Na ta načinsmo zmožni ponuditi ustrezno rešitevvsem vrstam uporabnikov, obenem24/25

9pa jim nudimo tudi strokovno pomočpri prepoznavanju njihovih potreb inpri izboru produkta. Naše produktetako najdete v proizvodnji multinacionalkkot tudi v obrtnih delavnicahali trgovinah. S proizvajalci tiskalnikovimamo različne oblike partnerskihodnosov. Za nekatere razvijamo OEMrazličice programske opreme, za nekatererazvijamo tiskalniške gonilnikein z nekaterimi pač sodelujemo tako,da preko njihove prodajne mreže potekatudi prodaja NiceLabela. Največjaimena so Zebra, SATO in Avery Dennison,informacije o ostalih partnerjihpa so na voljo na naši spletni strani.To pomeni, da precej izvažate.Zakaj ste se odločili za prodor naKitajsko?Trenutno izvažamo v preko 80 držav.Kitajska spada med azijske trge, nakaterih delujemo že od vsega začetka.Res pa je, da je naš trenutni prodajnifokus na kitajskem tržišču, saj jeto zelo specifično področje, ki zahtevadrugačen pristop tako na produktnemkot tudi na prodajnem področju.Odločitev vstopa na kitajski trg nitako pomembna, kot je pomembnaodločitev, da se je treba na kitajski trgustrezno pripraviti in pred večjimi aktivnostmipridobiti veliko informacij.Trženje je zaradi razdalje povezano zvelikimi stroški, ki jih je treba upravičitis kasnejšimi rezultati.Če se primerjate z vrhunskimi rešitvamina področju identifikacije,kje je vaše mesto zdaj in kjebo jutri?Področje identifikacije se deli na mnogosmeri in na več niš. Nišo lahkoopredelimo kot področje delovanja, kije manj izpostavljeno, z manj akterji,vendar pa ima velik pomen v povezaviz ostalimi smermi znotraj področja.Naše mesto danes je v niši programskeopreme za oblikovanje in tiskanjeetiket in črtnih kod, podpiramo pa žetudi vse oblike RFID tehnologije, kišele prihaja in ki nam bo krojila usodov prihodnjem desetletju. Naši načrtiza prihodnost ostajajo usmerjeniv proizvodnjo vrhunskih rešitev s področjaidentifikacije.Kako daleč lahko seže identifikacijaizdelkov in človeka?Naslednji korak v identifikacijski tehnologijije uporaba RFID (Radio FrequencyIdentification) tehnologije. Tatehnologija ni nič novega, saj je idejastara že nekaj desetletij, vendar pa soji manjkali trije pomembni dejavniki,da bi resnično zaživela. Ti dejavniki sonizka cena, zanesljivost in usklajenoststandardov uporabe. V bližnji prihodnostilahko pričakujemo večje premikena tem področju in večanje uporabeRFID tehnologije. Identifikacija človekapa je zelo občutljivo vprašanje,saj se lahko vpeljava tehnologije, ki jenamenjena večji uporabnosti in preprečevanjuzlorab, kaj hitro spreobrnev resne posege v človekove pravice insvoboščine. Vendar moram poudariti,da težava nikoli ni v tehnologiji, ki seprvenstveno razvija v komercialne namenein z določenim namenom uporabev proizvodnem ali transportnemprocesu.Kaj je bilo odločilno za uspeh inza to, da ste gazela med majhnimislovenskimi podjetji?Osebno menim, da je bil najpomembnejšidejavnik našega uspeha prepričanosto pravi usmeritvi in vztrajanjena zastavljenih ciljih tudi v težkih časih,ko si je podjetje šele utiralo potna tuje trge.Promocija

10LogistikaInteligentno pakiranje in logistikaŠe veliko prostora zaizboljšaveV logistiki je veliko prostora za optimiranje proizvodnih in storitvenihprocesov, opozarjajo strokovnjaki. Vedno pomembnejšidel optimiranja sta pakiranje oziroma embalaža in označevanje.O inteligentnem pakiranju in učinkoviti logistiki razmišljata AndrejMlakar, vodja informacijskih tehnologij v podjetju EsproInženiring, in mag. Aleš Habič, vodja projektov v podjetju ŠpicaInternational.Kako razumete inteligentno pakiranjev povezavi s sodobno logistiko?Andrej Mlakar: Prav gotovo bodoimela inteligentna pakiranja vpliv nabodočnost logistike. Verjetno se poznavalcipodročja embalaže s tem ševeliko bolje ukvarjajo in spremljajo. Zanas je minimum vsaj to, da je pakiranjedobro označeno s tehnologijo, ki je primernaza avtomatski zajem podatkovin v skladu z modernimi standardi. Navsak način pa je inteligentno pakiranjev logistiki na nek način povezano zRFID. Konkreten primer, lahko bi podprliin marsikje predlagali recimo RFIDs sondo za beleženje zgodovine temperaturekot integralni del pakiranjaza blago, ki tako obravnavo potrebuje.Druga skrajnost so npr. ladijski kontejnerji,ki javljajo svojo pozicijo itd.Aleš Habič: Inteligentna embalaža dakupcu predvsem informacijo o stanjuproizvoda, npr. menja barvo glede nasvežost proizvoda, poškodbe embalaže... Mislim pa, da so v logistiki še vednopomembnejša točno definirana pravila:npr. izdaja FEFO, sledenje po sarži ...K.M.K. BOX d.o.o., proizvodnja embalaže in trgovinani embalaži (prostor, oskrbovanje ...).Andrej Mlakar: Ko naročnik predstavisvoj problem ravnanja z materiali (surovine,embalaža, izdelki), ki običajnoni majhen, največkrat pripravimo ponudbosamo za projektno rešitev, lahkopa se že takoj ponudimo v kompletuz izvedbo logistične rešitve v njegovemproizvodnem ali distribucijskempodjetju. Osnova za projekt je študijapretokov blaga, narave blaga, zahtevza skladiščenje, poslovnih zahtev, obstoječeposlovne informacijske podpore.Rezultat študije je idejni projektali projekt za izvedbo ponujene rešitve,ki jo naročnik že potrdi. Projekt zajemapoleg logistične rešitve tudi informacijskorešitev, saj danes v sodobnihskladiščih brez tega ne gre. Osnovalogistične rešitve pa vsekakor baziratudi na zahtevah za ustrezno pakiranjeblaga, paletizaciji, označevanju ipd.,saj je to osnova za vse nadaljnje logističneprocese (skladiščenje, transport,prevzemi, izdaje). Razvili smo lasteninformacijski sistem za vodenje skladiščin pretoka materialov od vhodamaterialov do skladiščenja in izdaje vproizvodnjo, prevzema izdelkov iz proizvodnje,uskladiščenje in distribucijo.Z njim podprti tehnološki in organizacijskipostopki zagotavljajo racionalizacijotako materialnih kot informacijskihtokov, ki so bili vpeljani in preizkušeniže v raznolikih izvedbah. Imamo geslo:»Istočasno in vzporedno vodenjematerialnega in informacijskega toka«,kar pa je mogoče le, če poteka zajempodatkov in vodenje blagovnega pretokas sodobno vrsto opreme, kot soradijski mobilni terminali s čitalci črtneKako izgleda študija pretokov materialovin kako pristopite k racionalizacijimaterialnih ter informacijskihtokov? Kje je vloga embalažeoz. pakiranja?Aleš Habič: Odvisno od projekta doprojekta. Tipično na podlagi analizestanja, predvidenih sprememb v prihodnosti,želja in potreb uporabnika,aktualnih tehnologij. Materialnemutoku embalaže je potrebno posvetitipozornost - tako uporabni kot odpad-Industrijska cesta 4f6310 Izola, Slovenijatel.: 05/663-05-60tel.: 05/663-05-62, fax: 05/663-05-64e-mail: kmk.box@siol.net, www.kmk-box.siPromocija24/25

13vajanje logističnih storitev.Nekateri posebni vidiki, ki jih morajopodjetja upoštevati pri izbiri logističnegapodjetja, pa so:(1) Kakovost izvajanja storitev morazadovoljevati (opredeljene in)standardne kriterije kakovosti.(2) Pogajanja o cenah pridejo na vrstošele takrat, ko sta obe strani že vveliki meri odločeni, da bosta poslovnosodelovali. Bistveni elementipogodbe o sodelovanju morajobiti usklajeni.(3) Izvajanje storitev zunanjega logističnegapodjetja ne sme oviratitemeljnega poslovnega procesa.(4) Logistično podjetje ne sme enostranskospreminjati elementovpogodbe (npr. neupravičena podražitevstoritev).Kot smo dejali na začetku, je trebaupoštevati tudi nevarnosti, ki jih prinašazunanja oskrba, saj obstaja možnost,da kakovost logističnih storitevne bo zadovoljiva. Podjetje naj izvajanjeposlovne logistike prepusti takemuizvajalcu, ki bo - ob minimalnemtveganju - prinesel največjo možnokonkurenčno prednost.Trendi v zunanji oskrbiV Nemčiji so izvedli posebno študijoo trendih v logističnem storitvenemsektorju v Nemčiji in v drugih državahEU. Zanimive so ugotovitve o praksizunanje oskrbe v logistiki (Baumgarten1992, 10-11):(1) Logistična podjetja (sem štejejoposebna logistična storitvenapodjetja, zlasti špediterji) spreminjajosvoj »storitveni profil«: opazenje premik od tradicionalnihšpediterskih storitev s težiščemna transportu v smeri celovite ponudbelogističnih storitev. Vendarpa strokovnjaki predvidevajo, dabodo tudi v prihodnje pomembneklasične storitve špediterja (kontrolakakovosti, komisioniranje inuskladiščevanje).(2) Povečevanje obsega zunanje oskrbev logistiki je pripeljalo do tesnejšihpovezav industrije in logističnihstoritvenih podjetij. Tako vnabavni kot v distribucijski logistikinarašča število trajnih transakcijzunanje oskrbe.(3) Trend povečevanja zunanje oskrbese kaže – poleg raznolikosti storitveneponudbe – v ponudbi celovitihrešitev. Optimistične napovedipričajo o tem, da se bodo povečaleinovacije na logističnem področju.Trenutni trg zunanje oskrbe je vdistribucijski logistiki, za prihodnjePromocija Promocija

14LogistikaIn kaj misli o specializaciji zunanje logistike Zdenko Pavček,predsednik uprave družbe Skupina Viator&Vektor?Specializacija je nujnaZdenko Pavček: Specializacija zunanjelogistike je potrebna in nujna tudizaradi vse močnejših vplivov globalizacijev Evropi in pri nas. Srednje velikologistično podjetje v evropskem merilune more opravljati v svoji režiji poisti ceni in kvaliteti vse vrste logističnihstoritev in tako tekmovati s pravimilogističnimi globalisti. Rešitev je v specializacijilogistične ponudbe srednjevelikih logistov po dejavnostih, po področjihin v njihovem povezovanju vzavezništva, ki pokrivajo širši prostor.Žal je še vedno velika razlika v tem,kako v tujini in pri nas poteka zunanjalogistika, a je res, da se razlika postopomazmanjšuje. Vodijo ZDA, EU je zanjimi in mi za EU-15. Ta zaostanek EUin nas za ZDA je še najbolj viden prioutsourcingu logistične dejavnosti inpri crossdokingu.Prednost, če se naročnik odloči zazunanjega partnerja pri logističnihstoritvah, je nedvomno v delitvi delain koncentraciji, ki pri tem nastaja. Zablagovnega proizvajalca ali trgovskoverigo je veliko bolj enostavno, da seosredotoči na svojo osnovno dejavnost,na njen razvoj, raziskave, noveizdelke, proizvodne postopke, tržninastop, ekologijo in podobno, ne pana skladiščenje, carinjenje, embaliranje,prevoze in drugo. Za te ‘’stranske’’dejavnosti je poklican ponudnikcelovite logistične storitve, ki upravljaz vsemi logističnimi procesi v dobavniin prodajni logistiki. Pogoj pa je,da logist opravlja prevzeta dela enakodobro ali bolje in za enako ali nižjoceno na enoto, kot je to bilo pred prevzemomlogistike. To so nujni pogojipred vsako odločitvijo o outsourcingulogistike. Poleg tega pa je del dogovoramed obema partnerjema običajnoprevzem zaposlenih in objektov termehanizacije, ki jo prevzame logističnadružba. Zelo pomemben elementpa je tudi kompatibilnosti informatikemed obema pogodbenikoma, ko blago‘’nevidno’’ prehaja iz trgovskegaali proizvodnega procesa v logističniproces. Vse te ugotovitve so vezanena zunanjo logistiko, saj mora notranjalogistika, kot del primarnega proizvodnegaprocesa, praviloma ostati vrokah proizvajalca.pa napovedujejo nadpovprečenporast zunanje oskrbe v nabavnilogistiki.(4) V nekaterih industrijskih panogah– najpomembnejša je avtomobilskaindustrija – gre razvoj v smerioskrbe iz enega vira (angleško: single-sourcing):posledica je reduciranjedobaviteljev in intenzivnejšesodelovanje z izbranimi logistični-mi podjetji.(5) V nabavi zunanjih logističnih storitevželijo podjetja doseči dvoje:znižanje skupnih logističnihstroškov ob hkratnem izboljšanjukakovosti logističnih storitev (višjinivo dobavnega servisa).(6) Zunanja oskrba postaja vse boljinstrument strateškega managementa.Ključnega pomena so storitvelogističnega svetovanja.Nekateri dajejo prednost ameriškipraksi zunanje oskrbe, kjer se izvajalcilogistike organizacijsko in operativnopovezujejo. Nasproti temu v Evropiprevladuje vertikalno sodelovanje. Industrijskapodjetja so ocenila, da zahtevalogistični sektor celovito izvedboposlov. Velika podjetja so izvajanjelogističnih storitev povečini prepustilatretjim osebam.Z zmanjševanjem proizvodne globinenarašča potreba po logističnih storitvah.S tem se vprašanje o obsegulastnih logističnih storitev in zmogljivostiše dodatno zaostri. Predajateh dodatnih logističnih storitev zunanjimizvajalcem lahko pripomore,da se dosežejo skupni pozitivni učinkiuporabljenega koncepta zunanjeoskrbe (to je v proizvodnji in logistiki).Upoštevati moramo, da vključevanjezunanjih dobaviteljev povzroči večjespremembe informacijskih tokov.Zato je treba izboljšati informacijskisistem podjetja.PromocijaLiteratura:Baumgarten, Helmut. 1992. “Make-or-Buy” als strategischeAufgabe für das Management. Logistik im Unternehmen 3,8-11.Menon, M., M, McGinnis, and K Ackerman. 1998. Selectioncriteria of third party logistics services: An Exploration Study.Journal of Bussines Logistics 1, 121-138.Sink, Harry L., and C. John Langley. 1997. A managerial frameworkfor the acquisition of third party logistics services. Journalof Bussines Logistics 2, 163-18924/25

15PromocijaPromocija

21Promocijanosti sporočila embalaže. Ugotavljamo,da so učinkovitejše embalaže, kinajprej sporočajo eno osnovno sporočilo,dodatna sporočila pa imajonavedena v navodilih izdelka ali pa nazadnji strani embalaže. Vsi naši izdelkiso naravni, zato je pomembno, dato izraža tudi embalaža.S katero embalažo ste na domačemin tujem trgu najbolj uspeliin zakaj?Z vidika mednarodnih priznanj in tekmovanjna področju pakiranja medusmo prav letos dosegli pomembno priznanje.Na letošnjem svetovnem čebelarskemkongresu APIMONDIA na Irskemsmo za naše embalaže prejeli kartri medalje: zlato za medove blagovneznamke Zlati panj, srebro za pakiranjemedu s suhim sadjem v amfori z lesenimpokrovčkom in bron za gozdnimed, pakiran v keramičnem lončku.Embalaže so pomembna dodana vrednostvsebini in naš med v lepi embalažiše bolj pritegne potrošnika.Kako uspete kot naročniki kreativnihoblikovalskih rešitev pri izdelaviembalaže zagotoviti uresničitevvaše poslovne filozofijetudi v embalaži?Pri oblikovanju embalaž za naše izdelkezelo tesno sodelujemo z oblikovalcem,zato je v kreacije v največji možnimeri vključena tudi naša poslovnafilozofija.Ekološki vidik pri embalaži postajaodločilen, tudi želja po zmanjšanjuodpadne embalaže. Kakoto upoštevate?Pri spreminjanju embalaž upoštevamoekološki vidik, saj želimo čimboljzmanjšati odpadno embalažo (predvsemz vidika transportne embalaže).Naročniki embalaže zahtevajood proizvajalcev močno znižanjestroškov, kar vpliva tudi na kvalitetoembalaže. Kako ravna Medex?Pri embalaži iščemo najboljše razmerjemed ceno in kakovostjo, pri čemernam je kakovost prvo vodilo. Stroškovneprihranke dosegamo s primerjalnimiponudbami različnih dobaviteljevembalaž in s poenotenjem transportnihembalaž različnih izdelkov.Ali v živilski industriji dovolj upoštevatezahteve potrošnikov, dajim da embalaža točno informacijoo vsebini in kakovosti izdelka?V Sloveniji je bilo nekaj primerovzavajanja potrošnikov.Skladno z veljavno zakonodajo vključimona embalažo vse informacije.Pogosto bi želeli vključiti še več informacij,vendar pa smo zakonsko žalprecej omejeni. Na embalaži ne smemonavajati vseh informacij, kot jihnavajajo naši konkurenti in poslovnipartnerji v tujini.Kaj pomeni za prodajo in prepoznavnostvaših izdelkov blagovnaznamka Zlati panj na embalaži?Že ob oblikovanju embalaže in imenablagovne znamke Zlati panj smo želeli,da tako embalaža, kot tudi imelinije, izražata izdelke višje kakovosti.Zato smo za to linijo medov oblikovalisteklen kozarec oblike starega panja,s pokrovčkom, ki stilizira satje. Tudietiketa po izgledu in sporočilu sporočavišjo vrednost z zlatotiskom inimenom ZLATI panj. Posebnost linijesmo lani potrdili še z znakom višjekakovosti, ki krasi pokrovček medovZlati panj. Kot prvo slovensko živilskopredelovalno podjetje smo certifikatvišje kakovosti prejeli od Ministrstvaza kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.Izdelki so zaradi višje kakovostitudi cenovno primerno pozicioniraniin namenjeni ljudem, ki skrbijo za odličnostnjihove prehrane.Ali v Medexu razmišljate, da bisami ustanovili in razvili oblikovalski,kreativni oddelek za razvojembalaže?Zaradi širine našega asortimana se jesodelovanje z več zunanjimi oblikovalciizkazalo kot najbolj uspešno inučinkovito, saj omogoča sodelovanjes tistim oblikovalcem, ki mu določentip izdelka in embalaže najbolj ustreza.

24mandat prejšnjemu nadzornemu svetu.Proti koncu avgusta se je konstituiralnov nadzorni svet, katerega predsednikje zdaj Andrej Čeč, njegov namestnik paVito Verstovšek. Lastniška sestava dokazuje,da je Andrej Čeč, najbrž posredno,pomembnejši lastnik družbe SaturnusEmbalaža: skoraj sedemodstotni lastnikdružbe nastopa pod imenom Čeč KervinaMarta Veronika, triodstotni lastnikpa ima naziv Čeč Tadeja Karla.Lastninska sestava podjetja, kjer imadelo 257 zaposlenih, je zelo pisana,več kot odstotek lastništva pa ima desetlastnikov. Daleč najmočnejša lastnikasta bila lani holding NFD (26,45 odstotnidelež) in država, ki je preko Soda inKada obvladovala 18,41 odstotni lastniškidelež, ostalo pa zasebniki in zasebnedružbe. Če sta prej omenjena lastnikapovezana, upravlja Andrej Čeč vsaj desetodstotkov lastništva. Sredi leta 2003je bilo skupaj 645 lastnikov delnic.Dobro poslovanje je očitno vplivalo tudina vrednost delnice na borzi (trg OTC):31. decembra 2004 je njen borzni tečajdosegel 46.177 tolarjev (leto dni predtem je bil tečaj 39.900 tolarjev). Po objavinamere o prevzemu se je oktobra delnicav hipu podražila za 30 odstotkov.Vogel&Noot VerpackungstechnikAvstrijsko podjetje Vogel&Noot Verpackungstechnik iz Mittersdorfu v Mürztaluna avstrijskem Štajerskem skupno zaposluje 1100 delavcev, ima sicer tovarne vAvstriji, Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem in v Makedoniji. Sodi med 10 največjihizdelovalcev kovinske embalaže. Vrednost proizvodnje presega 150 milijonovevrov. Podjetje je začelo izdelovati embalažo že med 2. svetovno vojno v Wartbergu,v 50. letih pa so se preselili v nove proizvodne prostore v Mittersdorf, kjerso na polavtomatski način izdelovali pločevinke, leta 1957 pa so že organiziraliavtomatsko izdelavo pločevink. Sledilo je obdobje intenzivnih naložb, ko so prešlina izdelavo pločevink po varjenem postopku. V Mittersdorfu je zaposlenih 194ljudi, ki predelajo 22.000 ton jekla, veliko več pa jih je zaposlenih v podjetjih, kiso jih kupili ali ustanovili v tujini. Zadnji nakup so opravili letos, ko so kupili makedonskotovarno v Bitoli, a je še niso usposobili za proizvodnjo. Vsa ta podjetja(v Nemčiji, na Poljskem, Slovaškem in v Makedoniji) centralno iz avstrijske družbeoziroma sedeža družbe v Mittersdorfu. Veliko denarja namenjajo sprotnemposodabljanju tehnologije. Njihova posebnost so dvodelne pločevinke, namestoobičajnih tridelnih.Prodor na BalkanSolidni poslovni rezultati, opravljenenaložbe in novi naložbeni načrti teruspešno širjenje na tuje trge sevedaprivablja tuje lastnike. Lani je SaturnusEmbalaža iz lastnih sredstev posodobilaproizvodne linije, dogradila regalnoskladišče, preselila del proizvodnje,uredila logistiko in prilagodila informacijskisistem. Za te naložbe je porabila245 milijonov tolarjev. Že lani pa je vSrbiji (v Novem Sadu) ustanovila družboEmbalaža Saturnus Novi Sad, ki jev lasti družne Saturnus Embalaža (25tisoč dolarjev osnovnega kapitala). Tadružba naj bi pomagala prodajati Saturnusoveizdelke na balkanskih trgih.Toda to je samo ena njena naloga, kajtiv Srbiji naj bi zrasel tudi proizvodniobrat za izdelavo pločevink za kemijskoin prehrambeno industrijo. Letošnji načrtiSaturnusa Embalaže so bolj ambiciozniod nekoliko daljših strateških ciljev.Letos naj bi se proizvodnja (in prodaja)povečali kar za 15,6 odstotka, dobičkanaj bi bilo več kot lani (za 8,9 odstotka),deset odstotkov prihodkov pa naj bi porabiliza naložbe. Polletni nerevidiranipodatki kažejo, da bo poslovanje tudiletos uspešno. Ob polletju je prodaja žedosegla 2,2 milijardi tolarjev, dobičkapa je bilo 113 milijonov tolarjev. Knjigovodskavrednost delnic se je ob polletjudvignila na 42.155 tolarjev.Prvo obvestilo o prevzemuVse to pojasnjuje, zakaj se avstrijskadružba Vogel&Noot tako trudi prevzetidružbo Saturnus Embalaža. O svoji nameriso Avstrijci uradno prvič obvestiliupravo 20. ali 21. septembra letos. Takratso v svoji lasti že imeli več kot četrtinodelnic (vseh delnic je 85.929, avstrijskopodjetje pa jih je takrat že imeloveč kot 22 tisoč), kar jim je zagotoviloglasovalno pravico. Teden dni kasneje seje avstrijski lastniški delež že povzpel naveč kot 40 odstotkov, uprava podjetjaSaturnus Embalaža pa je pohitela s pojasnilom,da med Saturnusovo upravoin avstrijskim podjetjem ne obstaja nikakršnegasporazuma o prevzemu. Prevzembo uspel, ko bo avstrijska družbapridobila več kot polovico lastništva inšele v tem primeru je generalni direktor,ki je tudi solastnik podjetja, pripravljenprodati svoje delnice novemu večinskemulastniku. V vsakem primeru pa nemisli ponuditi svojega odstopa.Nezadovoljni mali delničarjiAvstrijski družbi Vogel&Noot Verpackungstechnikje svoj lastniški delež prodalholding NFD. Posel je bil najbrž dolgonačrtovan, a sklenjen v tajnosti in jepresenetil male delničarje kot strela zjasnega. Pri celotnem poslu ne gre zanič nezakonitega, male delničarje paje zmotila avstrijska ponudba za odkup:36.500 tolarjev za delnico se jimje zdelo odločno prenizka cena. Zatoso pozvali državni Kad in Sod, naj potej ceni, ki je celo nižja od knjigovodskevrednosti delnice, nikakor ne prodatasvoj delež. Pogajanja in dogovori, biliso precej skrivnostni, so trajali kar nekajčasa. Dokler ni avstrijski ponudnik zvišalceno na 43.000 SIT z dostavkom, da jeto »zelo dobra in poštena ponudba«glede na stanje na trgu.Očitno pa je, da se je avstrijski Vogel&-Noot Verpackungstechnik skrivnostnopogajal z drugimi delničarji o prodajidelnic, in je vse storil, da je zgodbo oprevzemu uspešno pripeljal h koncu, neda bi se uprava ljubljanskega podjetjavključila v celotno dogajanje.Avstrijci hvalijoNamera o prevzemu je očitno presenetilatudi upravo, ki avstrijskih poslovnihpotez ni želela komentirati, član upraveavstrijske družbe Nitsche pa je upravivsaj na videz ponudil roko, ko je pohvalilkakovost upravljanja te družbe. Avstrijciso zelo zadovoljni tudi s tehničnim znanjem,ki ga ima Saturnus Embalaža, in zugledom tega podjetja. Tudi drugi članuprave Peter Gasser, ki je bil v Ljubljani,je prepričan, da je združitev za obepodjetji zmagovalna kombinacija, kerse bosta obe združeni podjetji lahkolažje kosali z močnimi tekmeci na trgukovinske embalaže. Prednost bodo lahkounovčili tako pri dobavah jekla, sajje jeklo največji proizvodni strošek (okoli60-odstotni), kot tudi pri velikih kupcih.Ta prednost se bo zelo hitro lahko izkazalana balkanskih trgih, kjer je prednekaj meseci avstrijsko podjetje kupilotovarno embalaže v makedonski Bitoli,ki sicer več let ni obratovala, ljubljanskiSaturnus pa se je angažiral v Srbiji. Leskupaj lahko postanemo vodilni na tehtrgih, je prepričan Peter Grasser. Obačlana uprave sta zagotovila, da ljubljanskegapodjetja nikakor ne nameravajoukiniti ali omejiti obseg proizvodnje.Jože Petrovčič24/25

Embalaža in in okolje25Okrogla mizaSistem deluje, so pa težaveSlovenija pripravlja spremembe in dopolnitve obstoječih predpisovo ravnanju z embalažo in odpadno embalažo, saj je začelaveljati nova uredba z višjimi cilji in zahtevami za doseganjedeležev reciklirane in predelane odpadne embalaže. Kaj bo torejtreba spremeniti v slovenskem sistemu ravnanja z odpadnoembalažo, kateri rezultati so doseženi, kje so pomanjkljivosti,kako deluje Slopak in kako v državi bolj povezati vse, ki so odgovorniza uresničitev višjih evropskih ciljev pri predelavi odpadneembalaže? Na okrogli mizi so sodelovali: mag. DušanMarc, Ministrstvo za okolje in prostor, Ilija Kitič, Slopak, MatejaMikec, Interseroh, Jože Omahen, Omaplast, Vesna Fabjan, Dinos,Marija Marot, Merkur in Matej Stražiščar, Union, uredništvorevije Embalaža & Okolje pa sta predstavljala Natalija Črepinšekin Jože Volfand.Jože Omahen: Od Slopaka sem pričakovalveliko več. Za mano je petindvajsetlet dela v reciklaži. Začeli smotakrat, ko so se nam vsi smejali, češ daje to posel za cigane. Pričakovali smo,da bomo z ustanovitvijo Slopaka lahkobolje delali. Zdaj pa delamo slabše.Računal sem, da bo Slopak krovnaorganizacija in da bodo tisti, ki zbirajoin sortirajo, eni, mi, predelovalci, padrugi podizvajalci. Zdaj pa Slopak znami sploh noče skleniti pogodbe, dabi predelovali zanj. Če hočemo dobitiodpadno embalažo, se moramo natrgu kosati s Kitajci, toda predelovatina Kitajskem ali v Sloveniji je stroškovnozelo različno. Slopak nam noče datiodpadne embalaže in jo je dal na razpolagozbiralcem, da lahko tržijo z njo,mi pa je ne dobimo.Kaj ste še pričakovali od Slopakapoleg pogodbe?Jože Omahen: V triindvajsetih letihsmo zgradili svojo, dobro organiziranomrežo zbiranja. Slopak nam jo je zrušil.Govorili so mi, naj pustim to pri miru,ker bom na koncu vendarle dobil material.Nekatere stvari sem spustil iz rokin se vdal v usodo. Naj Slopak vse tovodi, naj zbira in sortira, mi bomo papredelovali. Zgodilo pa se je, da semizgubil še tisto, kar sem si v toliko letihustvaril, ker sem verjel, da bo to tako,kakor so me prepričevali.

26Embalaža in okolje in okoljeIn zakaj se ne morete dogovoriti otem poslu?Jože Omahen: Pri Slopaku trdijo, dadrugače ne morejo, ker so s podizvajalcisklenili pogodbe, da lahko razpolagajoz odpadno embalažo. Pogodb ni mogočeprekiniti, obljubljajo, da jih bodo,od tega je že dve leti, a nič se ne zgodi.Kakšna je ocena v Merkurju?Marija Marot: S Slopakom poslujemona ravni plačila embalažnine in z njegovimipodizvajalci. Ti pri nas pobirajoembalažo, ki se zbira na našem dvorišču.Podpisani imamo obe pogodbi, po15. in 20. členu. Na začetku je bilo nekajtežav glede evidenčnih listov, zdajso se stvari uredile. Vztrajali smo, daostanejo tisti odvozniki odpadne embalaže,ki smo jih imeli, preden se jeSlopak pojavil. Tu ni bilo težav, večinomaso bili Dinos, Surovina in še kakšnokomunalno podjetje. Z Dinosom smoimeli že prej poslovni odnos, dogovorilismo se tudi, da nam nekatere aktivnostipri embalaži priznavajo, zlasti sortiranje,kar je bolj konkurenčno, kakor jebila ponudba Slopaka, in nimamo hujšihtežav. Ustanovitev Slopaka ni prevečposegla v naš sistem, ki smo ga imeliprej. Vztrajali smo, da naši evidenčni listiostanejo. Mesečne zbirne evidenčneliste pošiljata Dinosa in Surovina, nadziramopa z evidenčnimi listi, s katerimije povezan vsak odvoz. Ponekod soše težave s tehtalnimi listi. Odvoznikiodpadno embalažo tehtajo, a je količinavelikokrat napisana z roko. Sklepamo,da se količine nekam izgubljajo.V sedemkubičnem zabojniku je lahkoodpadna embalaža nametana, zatotudi mi sprejemamo malo krivde nase.Vprašanje je, koliko je res količin, todasamo na nekaterih mestih. Včasih, kose pojavi to vprašanje, reagiramo, zatose zadeve urejajo. Težava se pojavljazato, ker ne dobimo računalniškegaizpiska s tehtnice. Obstajajo zbirni evidenčnilisti in plačila. Če so zatajenekoličine, ni oškodovan samo Slopak,ampak tudi mi, ker mora biti sortiranjeplačano. Zadeva gre res nekoliko mimonas. Toda strošek, ki nam ga priznavajoza sortiranje, je tako majhen, da neuvajamo strogih nadzornih ukrepov,ne znese pa, da bi tehtali, preden pridetovornjak v podjetje in ko gre ven.Skratka – sistem pri nas živi, tu in tam stežavami, ampak jih rešujemo.Mateja Mikec: Smo novi na področjuodpadne embalaže, zato podrobnoopazujemo, kaj se dogaja na trgu, inprimerjamo prakso v Sloveniji s praksov drugih državah Evropske skupnosti.Nekoliko se razlikujemo od Slopaka, keropravljamo samo ravnanje z odpadnoembalažo, ki ni komunalni odpadek,pripravljamo pa tudi projekt ravnanjaz odpadno embalažo, ki je komunalniodpadek. Sistem se šele vzpostavlja, indokler Slopak ni začel delovati, so imelipredelovalci tipa Surovina in Dinosvodilno vlogo pri zbiranju in zagotavljanjuravnanja z odpadno embalažo.Vloga izvajalcev, kakor sta Dinos in Surovina,se bistveno spreminja in ti podjetjitežko sprejemata spremembo. Podrugi strani družba za ravnanje z odpadnoembalažo Slopak ne sme prevečagresivno posegati v obstoječa razmerja.Res pa je, da je v tem trenutkusistem ravnanja z odpadno embalažov glavnem sistem popisovanja količin,zbranih in predelanih. Sistem se nasla-Jože Omahennja na zbirne in predelovalne poti, ki sože vzpostavljene. Pravilnik sistema ravnanjaz odpadno embalažo, ki vključujeprevzem pri končnem uporabniku,organizacijo storitve prevoza, sortiranjein zagotavljanje predelave v organizacijidružbe, se zdaj uresničuje šele vposamičnih primerih. Morali bi dovolitisistemu, da se uveljavi postopoma. Pravilnostsistema se izraža v tem trenutkušele v nekaterih segmentih. Obstaja šeOmaplast, na primer, ki je eden izmedključnih predelovalcev v regiji. Lani inletos smo mu poskušali zagotavljatinekaj količin, tako da nekatere zbranekoličine, v tem trenutku še zelo majhnekoličine embalaže iz slovenskega in avstrijskegasistema, usmerjamo k njemu.Predelovalci, kakršen je Omaplast, morajo,ko bo sistem povsem razvit, dobivatistalne količine od sistemov in se nesmejo mučiti na trgu, kakor je zdaj, kovsak po svoje išče embalažo. Ne samo,da jo uvažajo, na trgu je prava tekmazanjo, to pa ni dobro.Matej Stražiščar: Moral bi govoriti vvlogi plačnika embalažnine v SkupiniLaško, kjer smo največji plačnik tegasistema. Zavedati se moramo, da smolastniki Slopaka in plačniki sistema zavezanci.Tudi Slopak se obnaša tržno,saj to od njega zahtevamo. Predvsemzato, ker nam tržno ravnanje prinesenižjo embalažnino ob doseganju ciljev,kar je naš interes. Ni naš interes,lastnikov Slopaka, postaviti nestabilensistem. Tako dolgoročno ne bomo dosegliciljev, ki nam jih je postavila država.Tega se kot zavezanci zavedamoin Slopak ima navodila, kako naj ravna.Slopak ni samostojna oseba na trgu,Mateja Mikecpač pa ima svoje lastnike in tako semora tudi obnašati.Izbira izvajalcev določene storitve-prevoza,predelave in zbiranja je stvar Slopaka.V to se ne vtikamo. Vemo, dase pripravljajo spremembe pravilnikain da moramo dosegati čedalje višjecilje, vendar je embalažnina za embalerjedodaten strošek. V položaju,v kakršnem je živilska industrija, ki jev glavnem plačnik embalažnine zaradipritiskov trgovine, se pritiski na stroškezelo poznajo. Zato je bila reakcijaembalerjev normalna, saj smo si petlet prizadevali za ustanovitev družbe,katere lastniki smo. Tako smo obdržalinadzor nad stroški. Ne razumem: bileso težnje, da se ustanovi družba za24/25

27ravnanje z odpadno embalažo, v njejbi bili pa predelovalci. Potem bi imeliv rokah škarje in platno, kar bi bilo zanas nesprejemljivo.Veliko težavo glede zdajšnjega ravnanjaz odpadno embalažo predstavljaporočanje. Sistem poročanja ni preprost,bojim se tudi, da ne bo želenihrezultatov. Radovan Tavzes je zadnjična komisiji za embalažo rekel, da soocene, koliko embalaže bi moralo bitina slovenskem trgu in kakšno je dejanskostanje, popolnoma različne. Nakomisiji je bilo predlagano, da se ustanoviskupina ljudi, ki bo pripravila poenostavljennačin poročanja.Kako pa lastniki, zavezanci, ocenjujetedelovanje sistema za ravnanjez odpadno embalažo in kajbi bilo treba izboljšati?Matej Stražiščar: Ocenjujemo, da Slopak,ki je glavni generator dogajanja vMatej Stražiščarzvezi z odpadno embalažo, v prvem indrugem letu dobro deluje. Seveda delujepo pravilniku, kakršen je. Za boljšoučinkovitost, predvsem kar se tiče poročanja,bi bilo treba spremeniti pravilnik.Po drugi strani pa bi bilo premišljenododati, da se pooblasti tržni inšpektoroziroma drugi organi za ukrepanje protipravnim osebam, ki dajejo embalažona trg in niso vključene v sistem Slopak.Okoljska inšpekcija s svojimi pooblastilizelo težko najde te osebe, tržna inšpekcijapa ima vsa pooblastila za take primere,če bi bila primerno pooblaščena.Ministrstvo za okolje in prostor moravedeti, kakšne so te poti. Kot veliki zavezanciželimo stabilen sistem in nizkecene embalažnine, najlaže jih bomozagotovili, če bomo skupaj z ministrstvomugotovili, kje so težave. Mi sine moremo privoščiti delovanja zunajsistema, manjši subjekti si to lahko privoščijoin iščejo poti.Toda ali je točna ocena, da je zdajšnjisistem pretežno sistem popisovanjazbranih in sortiranih količin?Ilija Kitič: Nas ocenjujejo trije segmenti.Prvi segment predstavljajo zavezancikot lastniki in tudi vsi drugi, ki se lahkopridružijo Slopaku pod popolnomaenakimi pogoji, da bi bil sistem čimbolj stabilen, čim večji in čim močnejši.Drugi segment so končni uporabniki,prek katerih morajo naši zavezancizagotavljati prevzem odpadne embalaže.Tretji segmant je ministrstvo, kiocenjuje na koncu leta naš uspeh in kinam je dalo dovoljenje pod pogojem,da bodo izpolnjeni rezultati iz operativneganačrta. Naši zavezanci in v nekemsegmentu končni uporabniki sonas ocenili pozitivno in s tem sem zelozadovoljen, predelovalci so nas ocenilinegativno, tudi s to oceno moram bitizadovoljen. Ustanovljeni smo namrečzato, da bi ščitili zavezance pred trgovcis sekundarnimi surovinami. Z ocenoravnanja z odpadno embalažo in zrezultati za leto 2004 smo v Slopakuzadovoljni. Seveda imamo težave. Vsiskupaj se učimo. Poskušamo sodelovati,kolikor se da, uspehi so bili, stvar jenova. Treba je bilo upoštevati tiste, kiso že bili na trgu, in jih vključiti. Mrežamora biti razvejena, končni uporabnikipa zadovoljni.Odločili smo se, da bomo na krožnihvožnjah pobirali odpadno embalažo vbolnišnicah, pri posameznih končnihuporabnikih in samostojnih podjetnikih,ki morajo pokazati, kam so dali embalažo.Sistem mora biti čim bolj uporaben,da naši zavezanci, ki so plačali zato storitev, ne dobivajo pritožb svojihkupcev. Po drugi strani pa želimo, dase odpadna embalaža ne bi izgubljala,in omogočamo vsem končnim uporabnikom,ki imajo odpadno embalažonaših zavezancev, brezplačen odvoz.Pri tistih, ki imajo večje količine, ni bilotežav, pri manjših pa tak sistem zahtevaveliko dela. Slopak je torej prinesel karnekaj novosti, ljudi pa je treba še ozavestitiin jim povedati, kakšne možnostiimajo. Sistem se kar lepo razvija.Z Omaplastom se dogovarjate osodelovanju?Ilija Kitič: Z Omaplastom smo se pogostosestajali in poskušali poiskatirešitev. Toda v tem segmentu je začeldelovati trg. Od naših izvajalcev zahtevamo,da je odpadna embalažapredelana v skladu s standardi EU, otem nam morajo poročati. In to delajo.Svojih partnerjev ne moremo prisiliti,da bi odpadno embalažo predelovali vSloveniji, ker bi prišli v konflikt z drugimiinstancami. Morda so v Avstriji boljšemožnosti. Delati moramo v interesuzavezancev, da bo sistem čim cenejši,hkrati pa učinkovit. Zaščititi moramointerese zavezancev in jim ponuditičim cenejši servis. Poslanstvo Slopakain Interseroha je popolnoma drugačnoin logično je, da se nam je pridružilotisoč dvesto podjetij, tudi tujih, ker jepraksa v Sloveniji najboljša.Vesna Fabjan: Kot predstavnica izvajalcevdružbe za ravnanje z odpadnoembalažo, Dinosa, bi poudarila, da jebil sistem zbiranja vzpostavljen že preddružbo za ravnanje z odpadno embalažo,ni pa bil opredeljen kot sistem zazbiranje odpadne embalaže, ampak zazbiranje odpadkov. Sistem za ravnanjez odpadno embalažo je nadgradnja inje dejavnost zavezancev, njegove nalogepa so znane.Tok odpadkov in relacije s prevzemnikina eni strani so industrija, na drugistrani pa delujejo komunalna podjetja.Žal danes ni povezave s komunalo,čeprav zbere velik delež odpadkov. Zanas se ni veliko spremenilo. Relacije sobile že vzpostavljene od prevzemanjamaterialov do obdelave in končnihpredelovalcev. Glede evidenčnih listovje bil sistem že vzpostavljen na podlagisplošnega pravilnika o ravnanju z odpadki.Slopak je pripravil svoj evidenčnilist, neposredno povezan z ravnanjemz odpadno embalažo.Kot izvajalci smo na eni strani pridobili,na drugi mogoče kaj izgubili, verjetnopo lastni krivdi. Včasih nastanejo tudinesoglasja. Tehtalne liste poskušamoreševati od primera do primera. Sistemnačeloma teče kakor prej, a je zdaj večzbranega materiala, ker je zavest zavezancevvečja, ker so plačani, ločenozbiranje frakcij na komunalni ravni paje razvitejše.Dušan Marc: Vesel sem, da sem odzačetka del te embalažne zgodbe obvsem spoštovanju tistih, ki so v njej žedvajset in trideset let. Z odpadki smose prej že ukvarjali, pridruževanje EUje prineslo večini nove zahteve in novo

28Embalaža in okolje in okoljefilozofijo razmišljanja. Z veseljem ugotavljam,da smo vsi osvojili osnovno filozofijo.V tem je razlika s staro prakso.Imamo nekoga, ki mora plačati, zatoker iz proizvoda nastane odpadek inje treba zanj poskrbeti. Sistem deluje,porodni krči so že mimo, vsaj na ravnidržave. Prišli smo do Slopaka in lahkogovorimo o zadovoljstvu, čeprav sobile težave. Dobro je, da smo dobilikonkurenčno družbo, formalno in naterenu. Uresničili smo zahteve EU, takojna začetku imamo dve družbi, natrgu pomeni to prerivanje, trg deluje.Trenutno ni konkurence v javnem sektorju,ampak tudi evropska praksa jetaka, da za javni sektor, občine in komunalokar najbolj skrbi družba.Zdaj si država lahko privošči vedno večokoljskih dajatev in pristojbin za ravnanjez odpadki, podjetja pa so z njimiobremenjena. Ta sistem, na žalost ješe vedno edini, omogoča proste rokegospodarstvu. Od vsega začetka nismovedeli, kaj bo. Na primer: imamo prosteroke. Če nam embalažnina, ki jo postavimo,ne ustreza, moramo nekaj narediti.Razmišljati danes, ko smo tik predspremembo novega predpisa na podlaginovih evropskih zahtev pri doseganjuvišjih deležev, ni dovolj. Če bomo z obstoječimimehanizmi in embalažninamidosegali višje deleže, bo morala državarazmišljati o kavciji, pristojbini in podobnem,saj je njen cilj povečati delež zbiranja.Ne dvomimo, da bo predelano,kar bo zbrano, saj mora trg delovati.Težava je z zbiranjem, tu imamo lahkodržavne javne službe glavno besedo, vpredelavi pa jo ima trg, ki deluje povsod,tudi v Sloveniji.V začetku, ko so se začele priprave zaustanovitev sistema, smo se spopadaliz dilemo, ker se sploh ni vedelo, kaj biSlopak rad, a so nekateri pokazali poslovniinteres. Sistem mora delovati,izpolnjene morajo biti zahteve, ki jihdoločata država in Evropa.Vas skrbi izpolnjevanje zahtev?Dušan Marc: Na ministrstvu nas kljubtemu malo skrbi. Zato želimo polegbistvenih zahtev, ki jih je prinesla Evropaz amandmajem direktive, vnesti vpredpis tudi nekaj tistega, kar smo sev dveh, treh letih na tem področju naučili,in dobiti čim bolj realno sliko – neupam si želeti prave! In s sistemom sepride do ugotovitve, koliko embalažeje na trgu. Do sem smo poskušali pritiv dveh, treh letih. Novi predpis namiguje,da bi morali zavezanci poročati odajanju na trg. Čisto nič nam ne pomaga,če bomo tudi do zadnje kile vedeli,koliko imamo embalaže na trgu, če jene bomo mogli ustrezno zbrati in čene bomo znali izračunati, koliko smoje reciklirali, koliko predelali. Evropozanima doseganje deležev. To je našaobveznost do EU in tega se moramozavedati. Sistem deluje, so pa težave.Matej Stražiščar: Mislim, da je gledena dogajanja z zbrano odpadnoembalažo v Sloveniji še veliko dela. Zanas, zavezance Slopaka in za državo soše odprte stvari. Pravilnik je predvidelekološke otoke, prepoved metanja embalažev koše za smeti, vendar vsak vsvojem kraju vidi, kako to poteka oziromane poteka. Ali so ekološki zabojnikipolni in jih ne praznijo? Na deponijahvidimo cele kupe embalaže iz gostilnin storitvenih dejavnosti, ki so še vednovključene v javni sistem zbiranjamag. Dušan Marcembalaže. Komunalnih inšpektorjevje malo ali nič po občinah, premalo jeozaveščena javnost, tudi Slopak in javnakomunalna podjetja bi lahko svojeprimaknila. Tu je še veliko dela. Slopakintenzivno dela po šolah, da prekotrok uči starše, kako je treba ravnati zembalažo. Razvijati je treba tržni segment.Kako bomo v javnem sektorjuzvišali delež zbrane embalaže? Tu je ševeliko rezerv. Kar je bilo treba storiti poindustriji in po storitvenih dejavnostih,je bilo v glavnem narejeno. Bistvenolahko dosežemo še v javnem sektorju.Višje evropske cilje lahko torej dosežemozlasti s premiki v javnemsektorju.Ilija Kitič: Bi se kar strinjal s Stražiščarjem,da v industriji ni vse pobrano inevidentirano, so še rezerve. Na direktivoEU ne moremo vplivati in tudi v drugihdržavah se je pokazalo – ko se bo izčrpalanekomunalna odpadna embalaža,ki je pri vrhu– da so edini segment,pri katerih se še lahko zberejo količineoziroma sortirajo odpadne embalaže,komunalni odpadki. Na tem segmentuse bo moralo največ delati. Je pa res,da je to najdražji segment, ki tudi povišastroške, kar dejansko čutijo zavezanci.Trudili se bomo, da bo tega čimmanj, zato je treba vzpostaviti mrežo,ki bo končnemu porabniku prijazna.Zelo pomembno je tudi ozavestiti ljudiin spreminjati navade. To zahteva svojčas. Slopak ima v dovoljenju zapisano,da mora ozavestiti ljudi in to poskušamotudi uresničevati. Že nekaj časa sev šolah posvečamo otrokom, oni namlahko največ pomagajo, v drugi fazi paVesna Fabjanse posvečamo komunalnim podjetjem.Že drugo leto poteka v Mariboru akcijaza ozaveščanje občanov in industrije.Vedno poskušamo sodelovati s komunalnimipodjetji, ki morajo obveščatiobčane o tem, kakšne so njihove možnostiin zakaj je to dobro početi.Dušan Marc: To smo vedeli že takrat,ko smo se pripravljali na ta sistem.Kolegi iz nekaterih evropskih držav sonam na začetku pomagali in nastaloje razmerje 60 : 40 v korist odpadneembalaže v javnem sektorju v občinahin gospodinjstvih. Nihče ni oporekal into razmerje verjetno še danes drži. Takratje bilo jasno, da bo zagon sistemaza doseganje prvih deležev temeljil naodpadni embalaži iz industrije. Večina24/25

29se je tega zavedala. Problematičen paje del iz javnega sektorja. Imamo podatkeo tem, kako se uvaja ločeno zbiranjekomunalnih odpadkov v slovenskihobčinah. Že pred poldrugim letomsmo pripravili analizo. Treba bo zbratinad dvajset kilogramov na prebivalca;danes zberemo 3, 4 kilograme, kar ježe veliko. Nekatere razvitejše občinedosegajo že več, toda vsak dober sistempotrebuje podizvajalce. In v zvezis tem bo treba nekaj narediti, komunalnisektor z gospodinjstvi opravljanamreč tudi druge storitve.Kaj bo potemtakem treba narediti?Vesna Fabjan: Najprej obveščati javnost,občane in komunalna podjetja.Sistem zbiranja ni poenoten. Obstajajorazlični zbiralniki, različno število zbirnihposod, tudi različne frakcije materialov;mislim, da zbira Ljubljana v trehposodah: papir, odpadno embalažo insteklo. Med odpadno embalažo se pogostopojavi plastika, tudi med steklomnajdemo različne stvari. Vse odpadke jetreba sortirati. Kdo bo sortiral? Komunalnapodjetja? Podizvajalci? Prav pritem igrajo družbe za ravnanje z odpadnoembalažo veliko vlogo. Nekatera komunalnapodjetja so že opremljena zato. Ugotavljamo pa, da prevzamemonjihov del kot najemniki njihove opreme,ker jim primanjkuje znanja že prisami postavitvi tehnologij in trženju. Vnekaterih primerih smo že prevzeli tenaloge, še vedno pa večinoma te težaverešujejo sami. Frakcije so razmeromačiste. Rezerv je še ogromno, predvsempa je nujno osvestiti in pridobivati znanje.Tudi reciklaža od zbiranja naprejje velika znanost, mogoče celo večjakakor proizvodnja izdelka. Če, na primer,gospod Omahen dobi dosti čistefrakcije, je predelava lahko pesem, sicerpa zelo težavna.Ilija Kitič: Zbiranje in sortiranje je večjatežava.Marija Marot: Strinjam se, da je verjetnonajveč rezerv v komunalnemdelu. Embalažo, ki ostaja na našemdvorišču, poskušamo čim bolje sortirati.Kakor hitro smo površni, nam odvoznikzaračuna davek, sortiranje inše kaj. Kakovost sortiranja je odvisnaod ljudi. Po računih ugotovimo, kje sošibke točke. Reagiramo in sortiranje jetakoj natančnejše. Tudi z odvoznikomse pogovorimo, skratka, naš pristopje individualen. Težave pa nastanejoz odpadno embalažo, onesnaženo znevarnimi kemikalijami. Ker smo trgovci,moramo sprejeti to embalažov brezplačno povračilo. Trenutno nimamotežav, ker smo se dogovorili sSlopakom, da ureja odvoz odpadneembalaže. Imeli pa smo primer, ko jesamostojni podjetnik želel vrniti embalažo– smetnjak – z razredčilom. Ljudje,ki prevzemajo odpadno embalažo odstrank, niso strokovno usposobljeni, dabi lahko ocenjevali, ali je embalaža dovoljizpraznjena. Tu so stvari nekolikoPromocija

30Embalaža in okolje in okoljeprepuščene trgu. Stranke napotimo kSlopaku, večkrat pa nam vrnejo embalažo.Nekajkrat smo jo morali prevzetiin smo se z odvoznikom o tem dogovorili,čeprav smo se zavedali, da gre zaodpadek in ne za odpadno embalažo,ker so bili v njej ostanki nevarnih snovi.V tem segmentu bi morali še kaj naredititisti, ki težavo poznajo. Če bi mikot trgovina naleteli na več takih primerov,bi lahko imeli resne težave.Ali v Interserohu razmišljate podobnokakor v Slopaku?Mateja Mikec: Naša filozofija je popolnomadrugačna kakor Slopakova. Vokviru koncerna in z našim delovanjemv Sloveniji se deklariramo kot storitvenopodjetje, ki ima zagotovljene možnostipredelave. Količine poskušamo kar najboljepredelovati. Poleg težave v komunalnemdelu je težava tudi pri embalaži,ki nastaja predvsem v gradbeništvuin podobnih dejavnostih. V tem okviruje na trgu približno dvajset tisoč tonembalaže, ki se izgublja, zakopava, sežiga,odlaga med komunalne odpadke,skratka, odlaga se nepravilno. Temposebnim dejavnostim lahko le družbes svojim poslanstvom ponudijo možnostpravilnega ravnanja z odpadnoembalažo, ker lahko le družbe sprejmejovečje količine odpadkov. V zvezi skomunalnim sektorjem in posameznikiimamo v Sloveniji posebno zakonodajoo delitvi odgovornosti. Posameznikilahko prinesemo embalažo do otokov.Tu se začne vloga družb, ki izobražujejoin povečujejo zavest, da gospodinjstvačim več embalaže prinesejo na ekološkiotok. Seveda pri tem tehtamo zavestin udobnost. Povečevanje količinembalaže iz gospodinjstev je mogočedoseči samo delno z ozaveščenostjo, kije na relativno visoki ravni. Toda kakose približati gospodinjstvom? Samo odčlanov družine je odvisno, ali odpadkipridejo na otok ali ne.Dušan Marc: Pri nas je že drugače.Zavedamo se, da bomo dobro skrbeliza odpadke takrat, ko bodo naši otrocidobro skrbeli zanje. Toda sistem rastein ne moremo čakati, da bodo našiotroci zrasli. Otroci drugače razmišljajokakor mi, čez deset let bo drugače.Matej Stražiščar: Cilji, ki jih zahtevaod nas država, ne morejo čakati na čas,ko bodo odrasli naši otroci. Uvesti bimorali pravilo palice in korenčka. Če sokorenček naši otroci, mora biti palicakomunalni inšpektor. Upam, da je kje vSloveniji že inšpektor, ki pogleda v košza smeti in najprej prilepi rdeč listek navrata, prihodnjič pa položnico.Mateja Mikec: Res je, izobraževanjeima meje. V nekem trenutku bodo otrocilahko zahtevali od nas, da bomo odnesliembalažo, kamor spada, po drugistrani pa brez korenčka in palice ne bošlo. Potrebna je tudi motivacija komunalnihpodjetij in gospodinjstev za povečevanjeločenega zbiranja odpadkov.Toda nekateri dolgoletni komunalnidelavci menijo, da ekološka zavestprepočasi raste in da ločenegazbiranja odpadkov še niso sprejelikot del skupne skrbi za boljše inzdravo okolje.Jože Omahen: Ljudje še vedno vse,česar ne potrebujejo, razumejo kotodpadek in mečejo vse v en koš. Tudikomunalna podjetja vse stresejo na entovornjak in se sprašujejo, zakaj bi ločevalaodpadke.Marija MarotDušan Marc: Dovolite, naj odgovorim!Mogoče bom nevljuden, ampakkar slabo mi postane, ko to slišim. Toposlušam že nekaj let. Povabite me inmi pokažite, kje se to dogaja – res birad videl – prepričan sem namreč, dase kaj takega ne dogaja, da zabojnikas steklom in časopisi ne praznijo na istitovornjak, mislim, da se to ne dogaja.Marija Marot: Če družina sortira odpadke,tudi otroci to počno, predvsemv mestu, to gre. Težava pa je na podeželju.Zakaj je en sam zabojnik predhišo v gosto naseljenih krajih? Vsak imasvoj zabojnik, v katerega ne moremoločeno odlagati odpadkov. Tudi spodbudeni. Za prazen ali poln zabojnikplačamo vedno enako. Ekološki otokimam pa petsto metrov proč. Papirzbiramo, da ga otroci nesejo v šolo. Nerazmišljajmo o dobičku, ampak otrociimajo veselje, nekaj zaslužijo, dviga sezavest. Skrbi me, da komunalna podjetjane naredijo dovolj. Zakaj ne biimeli pred hišo treh manjših zabojnikovpo šestdeset kilogramov? Sevedaje to strošek za komunalno podjetje,toda spodbudno bi bilo! Marsikje je tože urejeno, v moji regiji žal ni.Dušan Marc: Nekaj županov tegasploh ne razume.Marija Marot: Tudi na podeželju soekološki otoki in res se ozaveščenostljudi dviga. Začne pa se v gospodinjstvu,tam pa še ni pravih spodbud.Preprosto je pred blokom postaviti trirazlične kontejnerje, so pa tudi taki, kiniti ne pogledajo, kam smeti odvržejo.Pomembno je dvigniti pokrov. Verjetnoso tudi taki, ki to počnejo, toda vednomanj jih bo.Jože VolfandKaj je mogoče narediti za stimulacijo?Ilija Kitič: Med nami gotovo ni nikogar,ki ne bi želel imeti več ekološkihotokov. Trenutno mora biti otok na petstoprebivalcev. Če bo čez dvajset let ciljzbrati osemdeset odstotkov odpadneembalaže in če ne bo ekoloških otokov,bomo morali brskati po deponijah, sicerbo država kaznovana in to bo zelodrago. Moramo ozavestiti prebivalce inzgostiti mrežo, doseči, da bodo imeliljudje otoke bolj pri roki, da bo odlaganjepostalo samoumevno. Smo na zelodobri poti. Nimamo še celotnega sistemadual, ker bi bil predrag, delimo paodgovornost. Pravilnik o odgovornosti24/25

31je odličen, ker je univerzalen. Zajemavse segmente odpadne embalaže injasno razmejuje odgovornost končnegauporabnika. Daleč smo še od New Yorkain položnic; pri nas bo spodbudnože to, če bodo smetnjaki manjši, če bovse ceneje. Pri nekomunalni odpadniembalaži je mogoče pravilnik implicirativ vseh segmentih. Težava je v tem, daje premalo inšpektorjev, ki bi nadzirali.Če je kdo uporabil pri gradnji cementin če nima potrdila, kam je to odpadnoembalažo dal, pri tem je pa že embalerza to plačal, ker je prevzel odgovornost,mora pravilnik to predvideti. Z ozaveščenostjoin v sodelovanju z inšpektorji sebodo tudi ti segmenti uredili. Če končniuporabnik ne izprazni odpadkov, to niveč odpadna embalaža. In prav to je ciljSlopaka. Taka družba ima smisel.Kakšna bo politika pri embalažninahin kolikšen bo delež za predelavoodpadne embalaže?Ilija Kitič: Politika bo v interesu zavezancev.Embalažnina bo objavljena,naredili bomo analize, morda jo bomocelo znižali zaradi manjših stroškov.Realno je pričakovati, da se bo v nekaterihsegmentih zvišala. Imamo javnoembalažnino, za vse je enaka, našinadzorniki in ministrstvo bodo preverjali,če je to v redu. Naša embalažninabo čim nižja.Mateja Mikec: Naša politika je podobna.Ugotovili bomo, kaj je mogočenarediti in pridobiti iz vrednostimateriala. Kot nova družba, ki pokrivamanjši del, se moramo ozirati na politikoSlopaka.Kaj pa mislite lastniki?Matej Stražiščar: Stališče lastnikov ježe jasno, ker plačujemo embalažnino.Ta vprašanja so zelo prepletena, embalažninaje vrh gore. Vsak naslednjikilogram je dražji; drugače je pobirativ Ljubljani ali v Zgornjem Dupleku. Vnaselbinskih centrih so velike količine.Zbrani materiali so lahko čisti ali ne, prihajajoiz industrije, kjer gre steklo naravnostv peč, drugače je, če se materialpripelje od ne vem kod. S tem se zavezancine ukvarjamo. Za to imamo Slopak,ki mora s svojo cenovno politikospodbujati in organizirati trg. Njegovtrg so komunalna podjetja in končniuporabniki, industrija, kjer se odpadnaembalaža zbira, da so frakcije čim boljčiste. To je stališče embalerjev in dolgoročnastabilnost sistema.Marija Marot: Tisti, ki samo plačujemo,ne moremo vplivati na ceno, kernismo solastniki Slopaka, ampak smosamo eden izmed zavezancev, ki plačujepo ceniku. Mi dobimo plačilo samoza tisti del, ki ga prispevamo k sortiranjuin zbiranju. Tristo tisoč mesečnoprihodka za približno štirideset lokacij.Niti tistih ubogih ljudi, ki delajo dve uri,da sortirajo embalažo, se ne da plačati.Delajo bolj za občutek, da dobijo vsajnekaj.Ilija Kitič: Prav zato je embalažninanizka.Marija Marot: Poslušajte, želim povedati,da ne moremo metati vsega v enkoš. V dveh letih smo za trideset odstotkovznižali ravnanje s komunalnimiodpadki, ker prej ni bilo takega sortiranjain nadzora. Stroški za odpadke sose nam znižali za trideset odstotkov, čeodštejemo embalažnine. Na višino embalažninepa ne moramo vplivati. Plačamopo ceniku in potrdimo. Odzvanjami v ušesih, da bo nižja embalažninaob vedno večjem številu zavezancev, sistempa še sploh ni začel delovati. Tegazavezanci ne čutimo, ker nam rastePromocija

32Embalaža in okolje in okoljestrošek embalažnine. Tristo nas je bilo,ki smo vzpostavili sistem in ga plačali.Danes, ko jih je že več kakor tisočna seznamu, in ko so količine večje, bičlovek pričakoval bolj polne zabojnike,ali ne? Pri nas je bil največji strošek, kosmo še morali plačevati odvoz zabojnikovin najem. Ko smo stisnili odvoze,so nam celo nekaj plačali za sortiranje,prej pa so bili obupni stroški. Čim boljracionalno se obnašaš, tem polnejšezabojnike voziš in imaš polne prevoze.Iščeš najugodnejše predelovalce, pomožnosti pred vrati.Odgovora še nismo slišali. Zakaj sene dogovorite?Ilija Kitič: Pri materialih, ki jih, recimo,Omahen predeluje, so cene sekundarnihsurovin tako visoke, da prevoz nepredstavlja stroška, njegova konkurenčnaprednost ni bližina, ker se takmaterial splača peljati celo na Kitajsko.Dinos je eden večjih po količinah, nimasamo odpadne embalaže, ampak tudiprecej drugih materialov. Pri gospoduOmahnu je težava, ker zahteva Merkurenega prevzemnika za vse materiale.Poskušamo ustreči, trg deluje.Marija Marot: V nekaterih segmentihso cenejši eni, v drugih drugi. Če bi vsiiskali najcenejše poti, bi moral nastatitretji cenik z najnižjo ceno.Jože Omahen: V tujini še vedno delujejodružbe in še vedno imajo pogodbenepredelovalce, ki dobijo odpadekv predelavo po zmernih cenah, čepravna Slopaku trdijo, da je to tržno blago,ki se mora prodajati po najvišjih cenah,po takih, ki jih predelava prenese. Nemorem predelovati po isti ceni kakornekdo na Kitajskem. Našega človekamoram plačati, mu plačati socialno,mu dati dopust, regres, na Kitajskemtega ni. Poleg tega moram poskrbetiza odpadno vodo, jo očistiti, in zaodpadek iz proizvodnje, ki ga moramplačati, če ga peljem na deponijo, kerga Slopak zame ne odpelje. Kako najtorej to teče? Kako?Mateja Mikec: Mislim, da je moje začetnebesede Slopak napačno razumel,nisem nameravala kritizirati. Rekla sem,da se sistem šele vzpostavlja, da se naslanjana obstoječe materialne tokovein svetuje izvajalce, ki so že bili na temtrgu, in da tu ne sme biti preveč agresiven.Ta modus vivendi je bil sprejet vtem trenutku. Izvajalcem se pusti še nekajprostosti, tudi pri trženju, treba paje počasi vzpostavljati sistem, da izvajalciopravijo prevoz in sistem zagotavljapredelavo. Potem lahko sistem, ki zberekoličino frakcij, išče najugodnejše možnostiz vidika cenovnih pogojev in stabilnostipredelave. Zunanji trg je zanimiv,kar se tiče komercialnih pogojev, todavedeti je treba, da morata biti sistem inpredelava stabilna. Moja implikacija je,da se sistem pri nas šele vzpostavlja.Slovenska predelava ne teče, kakorbi morala.Ilija Kitič: Teče, samo ni nujno, da vSloveniji.Mateja Mikec: Družba mora zagotovitipredelavo v podjetjih, ki zagotavljajopravila. Če v Nemčijo ali kamor koli pošiljamoodpadno embalažo v predelavo,imamo res take predelovalce, kakorjih zahteva EU. Okoljevarstveni pogojipredelave na Daljnjem vzhodu so zagotovljeni.Sistem se je vzpostavljal, filozofijase je zamenjala. Res, veliko deloje bilo opravljeno v zadnjih treh, štirihIlija Kitičletih, ampak moramo poskrbeti za pravilennačin, postaviti dolgoročne cilje.Matej Stražiščar: Ko se je Slopak postavljalna noge, smo vzpostavljali sistemza organizacijo odvoza in predelave.Slopak se zaveda, da ne more sampredelovati. Mora se opreti na lokalnepodizvajalce, če jih nima, mora gledatiširše. V Slopaku smo se lastniki odločili,da bomo šli v predelavo, če bo nujno.Dokler ni, tega ne bomo delali, ampakbomo iskali poti, da se embalaža predela,kakor je dovoljeno z zakonodajo.Dušan Marc: Tako je tudi bilo. Spominjamse osnutkov predpisa, ko je prevladovalazamisel, da bi neka nacionalnadružba čim prej vzpostavila sistem,ki bi omogočal operativno delo. Tega vmajhni Sloveniji ne moremo izvesti.Vprašajmo se, kateri je interesnaše države in industrije: ali naj vSloveniji predelamo sekundarnesurovine ali ne.Matej Stražiščar: Ekonomsko smiselnoje imeti predelovalni obrat, ki predelaveč kakor deset tisoč ton letno.Potem to lepo teče, pri steklu na žalostne, imamo Stražo, ki pred mejo pokrivazelo široko območje, zato je trebaorganizirati predelavo. S tisoč tonamifolije je težko ustvariti dobiček po normalniceni.Ilija Kitič: Češka in Slovaška premišljujeta,da bi skupaj naredili predelovalniobrat, ker ekonomija obsega to zahteva.Samo ena država si tega ne moreprivoščiti, sploh pa ne Slovenija, da bibil dobiček primeren. Stvari morajo bitipredelane, čeprav v tujini.Jože Omahen: Omaplast bo, ko boSlopak zaživel, lahko predelal večje ko-Natalija Črepinšekličine. Še preden je zaživel, smo začelinaše podjetje razvijati za predelavo tistegamateriala, ki ga bo zbral Slopak.V opremo smo vložili nekaj milijonovevrov. Lani smo izvozili nekaj manj kakorosem tisoč ton granulatov. O temsmo poročali tudi ministrstvu. Zdajsmo še nekaj milijonov vložili, takoda bomo 1. januarja 2006 predelavoše za dvakrat povečali. Naslednje letobomo naredili skoraj šestnajst tisoč tongranulatov. Na nekaterih frakcijah smosposobni predelati vse, kar Slopak lahkozbere v Sloveniji.Ilija Kitič: Če toliko vlagate, potem nitežava v tem, da ni materiala oziromada ga ne more dobiti.24/25

33Jože Omahen: Bom razložil. Materialmoram dobiti, ker mora tovarna proizvajatiin moram odplačevati posojila.Ko sklenem pogodbo z Italijanom, mumoram poslati vse papirje, vsa dovoljenja,in Italijan me opozori, da ne bislučajno prišel kamion nakladat brezdovoljenja za prevoz odpadkov. Pri naspride lahko vsak Kitajec in naloži.Zakaj?Dušan Marc: Premalo poznam razmere,mislim pa, da ni tako preprosto.Trg je odprt, ne samo v EU, ampak celovse do Kitajske. Kaj pa Interseroh? To jegospodarska družba, ki deluje v Slovenijinatanko tako, kakor se dogaja, kovozimo plastiko v Evropo. To je sistemdaj-dam. Tako je moje razmišljanje otem. Kam peljemo plastiko? Na Kitajsko,v Nemčijo? Kaj pa je Interseroh prinas? Konkurenca, ali ne?Mateja Mikec: Mi smo storitvenopodjetje za materialni menedžmentodpadnih proizvodov. Čeprav smo delvelikega koncerna, ni naš namen, dabi vse izvažali v tujino. Imamo možnosti,ampak tudi v Sloveniji je treba, česmo že vozili iz tujine ogromno papirjav predelavo, vzpostaviti predelovalnezmogljivosti z vidika dolgoročnih stabilnihodnosov. Uvažamo količine izNemčije in Avstrije. Načelno pletemomrežo v Sloveniji in tujini, obenem paiščemo učinkovite rešitve pri zbiranju,ki nam prinesejo konkurenčno tarifo,embalažnino. Pojavlja se vprašanje: jeembalažnina, je prihodek od materiala.Toda kako organizirati zbiranje inpredelavo, da bo še kaj zaslužka? To jenaša filozofija.Katere spremembe bi moral vsebovatipravilnik za delovanje sistema?Dušan Marc: Novi predpis že poznaglavne usmeritve na podlagi prvegaosnutka ministrstva. Upoštevati je trebaamandma nove direktive, doseganjevišjih deležev in tako naprej in tako naprej,tudi ločevanje komunalnega odnekomunalnega. V tem delu je nujenposeg v novi predpis. Bistveni so standardi,to je naš dolg. Za ta dolg verjetnoniti nismo imeli časa niti moči, prevečje bilo opraviti z uvajanjem sistema.Že zdaj bi bilo treba tudi pri embalažiizpostavljati ta vidik – vprašanje standardov– zdaj ne bo več opravičila zaneupoštevanje standardov. V EU so sedogovorili, referenčna objava standardovje izšla, o tem se bo treba pogovarjati.Tudi tu bodo morali vsi v verigi najtiskupen jezik. Zavezanec ne more nič,če veriga predelovalcev ne gleda enakona problem. Standard naj bi vplival nazmanjševanje količine embalaže, ki jedana na trg. To je eno izmed osnovnihnačel zmanjševanja količin. Tu še ni biloveliko narejenega. Lahko so izjeme,toda tudi o tem se bo treba resno pogovarjatiin izvajati določila.Jože Omahen: Rečeno je bilo, da moravsaka država neko količino zbrati in predelatidoma. Ali to načelo še velja? Je ševeljaven ta zakon ali ga ni več?Dušan Marc: Direktiva še velja, nikjerpa ne piše, da mora država domapredelati določeno količino; amandmate nove direktive obravnava prav tovprašanje, o katerem smo danes velikogovorili. Čeprav nikjer ne piše Kitajska,ampak tretje države, je ta težavaizpostavljena in predstava v teh državahmora ustrezati ravni standardov vdržavah EU. Tudi mi bomo morali poskrbeti,da bomo na meji ustreznegastandardom. Čakali bomo Kitajce inpovprašali tudi kolege na Straži, ali jevse prav. Nikjer ne piše, je pa jasno: količine,ki se izvozijo, se štejejo v kvoto.Vedno so bile te dileme.Jože Omahen: Poročali smo, kolikosmo predelali, država poroča EU, kolikoje predelala doma. Po mojem toni prav, ker nisem predelal slovenskegablaga. Zakaj Slovenija poroča, kolikoodpadne embalaže je zbrala in predelala?To ni pošteno.Dušan Marc: Najprej naj povem, dasem izredno previden. Tudi na ministrstvuže marsikdo meni, da smo prepočasni.Toda dokler nimamo formalneobveznosti do poročanja v Bruselj,lahko najprej uredimo zadeve v hiši.Dve, tri leta poročamo o količinah inugotavljam, da ne moremo povedati,kolikšne so. Po mojem je tudi nepotrebno,da se dogovarjamo do kilogramanatančno. Tudi glede predelave semoramo dogovoriti. Če nimamo jasnihpojmov, kdo je predelovalec, kaj predeluje,ali je to, da samo raztrga material,že predelava, če se ukvarjamo stemi pojmi, potem bodimo zelo previdni,preden sporočimo v Bruselj, dadosegamo dvaintrideset odstotkov recikliranja.Upam, da se večina izmednas tega zaveda in količine, ki pridejoiz Avstrije ali Kitajske v Slovenijo in jihv okviru svoje dejavnosti predelate, nemorejo biti del kvote. To je vaša surovina,vi delate iz tega nov proizvod into ne gre v kvoto. Če pa mi zberemoembalažo, ki gre v Avstrijo, smo zbralimaterial v okviru evropskega trga. Resje, da je zdaj to nekaj novega, večinapa tega še ne razume.Jože Omahen: Dobro, vem za kaj gre,ne morem pa razumeti. Recimo, gremv Avstrijo, kjer sortirajo kakor naš Dinos.Pri nas lahko vsak določi, kolikobo stalo. V Sloveniji moram plačati zaodpadno zbrano surovino, v Avstrijiembalažnine sploh ne bi bilo trebaporavnati. To je toliko denarja, da jeembalažnina nepotrebna. Če dam Dinosuštiristo evrov za tono folije, nepotrebujem embalažnine. Moram jopripeljati domov, jo predelati, plačatidvajsetodstotni odpadek, vso vodomoram očistiti, vse mulje odpeljati inplačati, pa ne dobim štiristo evrov. Kopoplačam vse takse in vse mogoče drugedajatve, zaslužim štiristo evrov, šepolovice tega ne. Vse je postavljeno naglavo.Mateja Mikec: Saj za to gre! Glede nato, da sistem ne zagotavlja predelave,ostaja ta denar bolj ali manj v izvedbi.Ilija Kitič: Mislim, da sistem zagotavljapredelavo. Če sklenem pogodbo zDinosom, da bo presortiral odpadke vkarton, folijo, kovine, da bo ob konculeta izdal potrdilo, v katerem obratu,veljavnem v EU, je bil material predelan,je to zagotavljanje predelave. Prejnekaterih stvari ne dobim plačanih.Sistem se še vzpostavlja, ampak takodeluje. Če mora gospod Omahen datiItalijanom dovoljenje, bi ga morali tudioni dati njemu.Mateja Mikec: Spet se vračamo namojo trditev, da se naslanjamo na obstoječestvari. Tako imamo potrdilo, daproizvajalcev na tem segmentu ne želimozavrniti. Dobimo potrdila, da je odpadnoembalažo predelal proizvajalec,ki ustreza kriterijem, ampak s tem, koprepuščamo možnost trženja izvajalcu,se kot sistem odpovemo prihodku. VSloveniji je trenutno nemogoče takogrobo posegati v zbiranje in predelavosurovin, da bi rekli, da Dinos izvajastoritve, mi pa skrbimo za trženje, kerje to tako globoko v sistemu. Kjer seuvajajo novi koncepti, naj se uvajajo napodlagi plačila storitve, o predelavi pase je treba ločeno dogovarjati. Slopakje tu zato, ker je prišel prvi, uveljavljalnovo filozofijo in se moral prilagoditirazmeram na trgu. Na tem moramo vsiskupaj graditi.

24/25Slopakov likovni natečaj za učenceEmbalaža v mojem domuSlopak d.o.o.Družba za ravnanje z odpadno embalažoSkladno s svojim poslanstvom si družbaSlopak zelo prizadeva za ekološko ozaveščanjemladih in organizira raznovrstneprograme. Močno pa je letos medmladimi odmeval likovni natečaj Embalažav mojem domu, ki sta ga organiziraladružba za ravnanje z odpadnoembalažo Slopak in nacionalna koordinacijaEkošol Slovenije. Udeležilo sega je preko 15.000 otrok iz cele Slovenije.Za prizadevnost in kakovostnedosežke so bili učenci nagrajeni.materiale in pravilne načine ločevanja odpadneembalaže po materialih. Tako se postopomaseznanjajo z odlaganjem zbrane odpadne embalažena ekološke otoke.V pomoč smo šolam pripravili poučen DVD znaslovom Najdi me, na katerem je orisan pravilennačin ravnanja z odpadno embalažo v lokalnihskupnostih. Prikazuje tudi postopke nadaljnjepredelave odpadne embalaže.Zmagovalci likovnega natečaja so OŠ Tržič,enota Podljubelj, in OŠ Staneta Žagarja Lipnica,POŠ Ovsiše- obe prihajata iz Gorenjske,OŠ Ljudski vrh pa iz podravske regije. Učencizmagovalnih razredov so obiskali Gardaland.Zmagovalci so zmagali v svoji starostni skupiniv konkurenci vseh udeleženih šol Slovenije.Najboljši razredi v posamezni regiji so si ogledalikino predstavo.Likovni natečaj Embalaža v mojem domu zaučence slovenskih šol se je izkazal za učinkovitovzgojno in komunikacijsko orodje in je vzbudilv šolah veliko zanimanje. Najbolj navdušeni paso bili seveda zmagovalci, ki so za nagradopotovali v Gardaland.Vtisi sodelujočih učencev 4. razreda OŠTržič, podružnica Podljubelj… V šolo smo prinašali najrazličnejšeplastične steklenice, lončke, vrečke, embalažemleka, čaja, sokov…Nekateri smo šele zdajugotovili, koliko različnih embalažnih materialovin količin embalaž imamo v svojih domovihin da se dajo te zelo koristno uporabiti…… Mamici, atiju in bratcema sem znajvečjim veseljem povedala, da odpotujemov Gardaland. Bratca dvojčka sta mi bila karmalo nevoščljiva. Noč pred odhodom skorajnisem zatisnila oči, tako sem bila razburjena.Komaj sem čakala, da smo prispeli. Nisem sipredstavljala, da je ta zabaviščni park takovelik. Na vlak smrti sem šla kar petkrat, takorazburljivo je bilo! Tudi na prostem padu jebilo fantastično, še dobro, da sem preživela!Doma sta me bratca z velikimi očmi kar požirala,ko sem jima pripovedovala kako dobro jebilo. Ati nam je obljubil, da bomo morda šli zvso družino. Še dobro, da smo sodelovali nalikovnem natečaju. Hvala Slopaku.Likovni natečaj je pritegnil veliko otrok in je medkulturnimi in pedagoškimi akcijami z res visokoudeležbo. Otroci stari od 6 do 15 let so se zudeležbo na natečaju spoznali z odpadno embalažo.Zavedati so se začeli, da nastaja domain da obstaja okolju prijazen način ravnanja zodpadno embalažo. Cilj natečaja je bil tako dosežen.V družbi Slopak smo želeli, da se sodelujočinaučijo razpoznavati različne embalažneZmagovalni izdelek “Na naši mizi”

Ozaveščevalnaakcija v dveh delihV družbi SLOPAK, ki je prva vzpostavila sistemravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji, se obizvajanju srečujemo s pomanjkljivo ozaveščenostjoprebivalcev in predsodki, ki so povezaniz odlagališči odpadkov. Novi, višji evropski ciljipri zbiranju odpadne embalaže in še učinkovitejšeločeno zbiranje komunalnih odpadkov v slovenskihobčinah zahtevajo načrtno okoljsko komuniciranjez občani.Vse to vpliva na količino ločeno zbrane odpadneembalaže, ki jo zberemo v sistemu SLOPAK.Zato smo v družbi SLOPAK začeli z vseslovenskoozaveščevalno akcijo, pri kateri nam poleg prilogeNAKUP dnevnika Delo in časopisa Slovenskenovice pomaga tudi precej slovenskih podjetij.Prvi del akcije je namenjen seznanjanju prebivalcevo sistemu ločenega zbiranja odpadneembalaže sistema SLOPAK. Po zakonskih določilihso občine uredile zbiralnice odpadneembalaže, imenovane tudi ekološki otoki. Zabrezplačno oddajo večjih količin odpadne embalaže,pa je postavljenih preko 120 zbirnihcentrov po Sloveniji. Zbirni centri so urejeni,čisti, v pomoč pri oddaji so prebivalcem na voljoprijazni uslužbenci. Z akcijo ozaveščanja bi radiZbirni center BUKOVŽLAK v Celju, upravljavca JP Javne naprave Celje.prebivalce Slovenije, podjetnike, trgovce in odpadne embalaže v ustrezen zabojnikostale uporabnike, pri katerih nastaja odpadna ekološkega otoka. V tekstu bo seveda tudi pojasnjeno,v kateri zabojnik je omenjeno embalažoembalaža, spodbudili in usmerili, naj jo brezplačnooddajo na usposobljenih zbirnih centrih. potrebno odvreči in kako jo potem v sistemuSLOPAK tudi predelamo in recikliramo.V drugem delu se bodo predstavila podjetja ssvojimi izdelki in embalažo. Z jasno fotografijo Za sodelovanje v ozaveščevalni akciji se zahvaljujemovsem sodelujočim in veseli nas, da soznanega izdelka in razlago, iz katerega materialaje njegova embalaža, bomo prebivalce informirali, tako upravljalci javnih služb kot zasebna proizvodnain trgovska podjetja izkazali tako velikkako ločevati embalažo. Poznavanje embalažnihmaterialov je namreč ključno za pravilno oddajo interes za sodelovanje v akciji.Slopak izvaja veliko ozaveščevalno akcijo v dveh delih: obveščanje prebivalcev o sistemu ločenega zbiranja odpadne embalažes predstavitvijo zbirnih centrov seznanjanje prebivalcev s posameznimi izdelki in njihovo embalažo oziromaembalažnimi materialiPromocijaSLOPAK, družba za ravnanje z odpadno embalažo, d.o.o.. Parmova 41, 1000 Ljubljana, t: 01 236 24 23, f: 01 435 46 11, e: slopak@slopak.si,

24/25PASSION FOR LABELSZ N A V D U Š E N J E M D O N O V I H V Z P O D B U DN A P O D R O È J U E T I K E T Z A V R A È L J I V O E M B A L A Ž O15. - 17. 03. 2006Bad Gastein / AvstrijaNAŠI SPONZORJIPromocijawww.papir-vevce.si

Analiza37Položaj papirne industrijeV krizi predvsemproizvodnja embalažeSlovenska papirna industrija s svojimi 2,6 odstotka zaposlenih od vseh zaposlenih v slovenski predelovalniindustriji in 3,23 odstotka prihodkov vseh slovenskih predelovalnih dejavnosti ni takomajhna in zanemarljiva, kakor je videti na prvi pogled. Panoga, ki je predvsem v svojem predelovalnemdelu v glavnem delovno intenzivna, ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Po zahodnem zgleduje večina večjih papirnih in papirnopredelovalnih podjetij integrirana v večje evropske papirne inpapirnopredelovalne sisteme, kar nekako slabi pripravljenost za sodelovanje znotraj meja Slovenije,med slovenskimi papirnicami in papirnimi predelovalci.Slovenska papirnopredelovalna industrijas svojim poslovanjem ne dosegaevropskih, kaj šele severno ameriškihrezultatov poslovanja v tej dejavnosti,ki so v letu 2004 kar za dobrih 7 odstotnihtočk presegali doseženi dobičekv celotnih prihodkih podjetij teindustrije v Sloveniji. Razlog je zlastiv intenzivnem kapitalskem vlaganjuin povezovanju Američanov z Azijskimitrgi ter v Kitajski, ki dosegajonadpovprečne letne rasti. Kitajska, kitrenutno dosega 33-kilogramsko porabopapirja na prebivalca, medtemko Slovenija s 130 kilogrami na prebivalcamočno presega svetovno povprečje(52 kilogramov p. c.), naj bi doleta 2010 že dosegla raven svetovneporabe. Največjo porabo papirja naprebivalca dosegata Finska in Japonska.Obstaja močna korelacija medporabo papirja na prebivalca neke državein bruto domačim proizvodomte države (Slika 1).Poraba papirja na prebivalca po svetu v kg (Slika 1)Proizvodnja in poraba embalaže v Sloveniji v kg (Slika 2)Industrija se seli na VzhodO taki korelaciji pa žal ne moremogovoriti pri porabi in proizvodnji embalaže,ki spada med najpomembnejšopapirnopredelovalno dejavnost(Slika 2). Rast proizvodnje valovitegakartona in embalaže iz valovitega kartonaje bila v preteklosti usklajena zrastjo bruto proizvoda države, danespa je rast vezana na kazalnik rasti industrijskeproizvodnje. V zahodni inseverni Evropi, v gospodarsko sicerzelo razvitih državah, kakor so Francija,Nemčija, Švedska, tudi Italija, seže dogaja, da zaradi nizke ali ničelne

38gospodarske rasti tudi proizvodnjavalovitega kartona in embalaže padaoziroma dosega negativno rast. Velikoindustrije se seli na vzhod, zatotrenutno najbolj uspevajo proizvajalcikartonskih izdelkov v južni, še bolj pav vzhodni Evropi.Merilo razvitosti valovitokartonske industrijepo državah Fefco (Evropskozdruženje proizvajalcev valovitegakartona in embalaže) se določa gledena proizvodnjo valovitokartonskihizdelkov na prebivalca. Slovenija je s36,2 kilograma na prebivalca v povprečju,kar pomeni, da bistvene rastiproizvodnje embalaže v Sloveniji nipričakovati, medtem ko so obetajočitrgi Madžarske, Hrvaške, BIH, Srbijein drugih držav V Evrope. Največjoporabo embalaže na prebivalca imajona Japonskem, v Indiji, v S Ameriki,Evropa je v povprečju, na 3. mestu, vzadnjem času pa se kaže minimalnaletna rast porabe embalaže.Trend selitve industrije v vzhodno Evropoali celo na Daljnji vzhod se uresničujetudi v Sloveniji, zato položajembalažne industrije v Sloveniji zadnjidve leti ni preveč rožnat. Porabain proizvodnja embalaže v Slovenijista približno usklajeni, predvsem panaraščata/padata z isto stopnjo rasti.Poraba embalaže iz valovitega kartonaje bila leta 2003 za 2,3 odstotkanižja od tiste leta 2002, poraba v letu2004 pa še za 4,5 odstotka glede naleto 2003. To je odsev potreb slovenskepredelovalne industrije, ki se jekot posledica globalizacije in vstopav EU bodisi prestrukturirala, preselilaali pa je povsem prenehala poslovati.Poleg tega je leta 2003 v Sloveniji začelveljati Pravilnik o embalaži in odpadniembalaži, ki je vplival na boljpremišljeno manjšo porabo embalažnihmaterialov. Učinek je znan. Manjšepotrebe po embalaži iz valovitegakartona v Sloveniji.Letos nekoliko povečana porabaembalažeBolj spodbudni so podatki o letošnjipolletni porabi embalaže v Sloveniji,ki za 2,7 odstotka presega lanskoporabo v polletju. Razlog večje proizvodnjeembalaže v Sloveniji (za 4,7odstotka več) je poleg nekaj večje porabetudi povečan izvoz embalaže (za2,5 odstotka glede na polletje lani).Podobno situacijo doživljajo embalažerjitudi v sosednjih državah: v Avstrijiv prvem polletju –0,4 odstotkamanjšo proizvodnjo embalaže, v Italiji0,8 odstotka večjo in na Madžarskem2,4 odstotka manjšo proizvodnjo embalažeglede na polletje lani (vir: Fefco- Evropsko združenje proizvajalcevvalovitega kartona in embalaže).Glede na napovedi državnih institucij,da bo delež predelovalnih dejavnostiv BDP-ju do leta 2013 zadržal okoli23-odstotni delež in bo BDP rasel zaokoli 5 odstotkov letno, je celotnapapirna industrija lahko optimistična,čeprav se vsak dan bori za naročila.V izboljševanju konkurenčnega bojase bo treba predvsem posvetiti dvemanajšibkejšima členoma: stroškomdela in doseganju višje dodane vrednostina zaposlenega. Tudi primerjavaekonomske dodane vrednosti (EVA)slovenske papirne in papirnopredelovalneindustrije s predelovalnimi dejavnostmiin gospodarstvom v celotikažejo na neprivlačnost te industrijeza vlagatelje.Kapitalsko intenzivnejši del panoge– proizvodnja papirja je vsekakorbližje cilju: stroški dela predstavljajo11 odstotkov celotnih prihodkov papirnicali 60 odstotkov v strukturi dodanevrednosti, kar je v primerjavi spovprečjem predelovalnih dejavnosti,kjer stroški dela predstavljajo 18 odstotkovprihodkov ter 65 odstotkovdodane vrednosti, dober rezultat. Vprecej slabšem položaju je papirnopredelovalnadejavnost, kjer strošekdela predstavlja 20 odstotkov vsehprihodkov in 71 odstotkov v strukturidodane vrednosti. Ta del papirnedejavnosti je delovno intenziven inkakor kažejo primerjave s podobnimipodjetji Evropske unije, še vedno zaposlujepreveč ljudi, svoje pa doda šenekonkurenčna slovenska obremenitevplač. V strukturi dodane vrednostisicer stroški dela v uspešnih gospodarskihpanogah predstavljajo tretjinoali 40 odstotkov dodane vrednosti,medtem ko se drugo porabi interno,za investicije oziroma za povečevanjevrednosti podjetja.Sicer so ocene poslovanja slovenskihpapirničarjev za letošnje leto zadržane.Večina jih je ocenila za zadovoljive,le 15 odstotkov za dobre oziromazelo dobre. Rezultati bodo glede naleto prej po njihovi oceni večinomaslabši (45 odstotkov anketiranih), za25 odstotkov anketiranih pa boljši kakorv letu 2004.Radenko Mijatović, Valkarton24/25

Izobraževanje39Nov študijski program zatehnologijo polimerovKoroško višje in visokošolsko središče je javni zavod, ki so gaustanovile koroške občine in GZS območna zbornica Dravograd.Čeprav ima razvejeno dejavnost (projekti o razvoju človeškihvirov, vzpostavitev mreže že obstoječih študijskih programov…), je njegovo osnovno poslanstvo priprava višje- in visokošolskihštudijskih programov z razvojno perspektivnih področij. Tapodročja je bilo mogoče definirati šele po analizi stanja na trgudela in trendov razvoja gospodarstva v Sloveniji in širše.Slovenija je trenutno na prelomnicimed zmerno in visoko družbenorazvitostjo. Eden izmed ključnih pogojevza dohitevanje uspešnejšihdržav je tudi ustrezno izobražena inusposobljena delovna sila, ki bo sposobnaučinkovito ustvarjati, delati inuporabiti znanje, ki je na razpolago.V Sloveniji, ob obstoječi ceni dela, zzniževanjem stroškov in z novimi investicijamitežko dvigamo konkurenčnost.Edina možnost je, da prodremoz novimi inovativnimi izdelki, ki sopodprti z vrhunskim znanjem ustreznousposobljenih zaposlenih. Torej jedejstvo, da brez ustrezno usposobljenihin motiviranih, visoko izobraženihkadrov, predvsem iz perspektivnihgospodarskih panog, slovenska podjetjane bodo mogla dovolj hitro posodabljatisvojih proizvodov, zviševatidodane vrednosti pri proizvodnji inposredno uspešno konkurirati s tekmeciv Sloveniji, Evropi in drugih delihsveta. Zato je nujno potrebna kritičnamasa teh kadrov.Med gospodarsko perspektivne panogelahko štejemo polimerne tehnologijeoziroma industrije plastike sproizvodnjo ustrezne opreme in orodij(»plasttehnike«). V Sloveniji je pomnenju grozda GIZ Plasttehnika okrogtisoč tristo samostojnih podjetnikov.Ti so organizirani kot Sekcija plastičarjevpri Obrtni zbornici Slovenija.Poleg tega je več kakor tristo srednjihin majhnih gospodarskih družb, ki soorganizirane kot Sekcija za plastiko ingumo pri ZKI – Gospodarski zborniciSlovenije. Poleg tega ta panoga povrednosti že nekaj let presega predelavokovin, obenem pa v Sloveniji,v primerjavi z Evropsko unijo, kjer jeto študijsko področje dobro razvito,še nimamo samostojnega študijskegaprograma, ki bi pripravljal bodočediplomante za delo na tem strokovnempodročju. Posamezne teme sosicer vključene v nekatere študijskeprograme (npr. programe za kemijskotehnologijo in strojništvo), vendar padobljeno znanje, po mnenju podjetijiz obravnavane panoge in strokovnjakov,ne zadostuje potrebam v gospodarstvu,predvsem potrebam malih insrednje velikih podjetij ter obrtnikov,ki so v Sloveniji na tem področju najštevilnejšiin najmočnejši.Kot pravi predsednik grozda GIZ PlasttehnikaJanez Navodnik, se materialiin postopki v tej panogi tako hitrospreminjajo, da resnično inovativnih,a tudi cenovno konkurenčnih proizvodovbrez neprestanega spremljanjarazvoja in novosti ni mogoče razviti.V razvitem svetu obrat plastike ni večvrsta strojev z delavci, ki iz njih pobirajoin obrezujejo izdelke, pač pa t.i. »no man plant«, kjer mora en delavecnadzorovati vsaj sedem računalniškovodenih strojev, na vsakega papride še en robot, torej vsaj štirinajstračunalnikov, ki so integrirani v enovitposlovni sistem, informacije o poslovanjupa neprekinjeno dobiva prekmobilne telefonije. Kljub avtomatizacijimorajo taki delavci, posebno paše vsi organizatorji proizvodnje, odprodajalca, prek razvojnika, konstruktorja,tehnologa in delovodja, dobropoznati tehnologijo in materiale. Topa ni mogoče brez visoke izobrazbe.V Sloveniji po mnenju predsednikagrozda Plasttehnika Janeza Navodnikaprimanjkuje ustrezno usposobljenihvisoko izobraženih kadrov za tapodročja.V Koroškem višje- in visokošolskemsredišču smo se zaradi teh razlogovodločili, da pripravimo nov, sodobenštudijski program »Tehnologija polimerov«,ki ga bo izvajal samostojniin zasebni zavod Visoka šola za tehnologijopolimerov. Pobudo za celovitorešitev problemov izobraževanjain usposabljanja izrazito podpirajopodjetja iz te panoge, med drugimtudi člani grozda GIZ Plasttehnike, kizdružuje najpomembnejša podjetjain spremljajoče institucije industrijeplastike.Pred letom je program začela pripravljatiekspertna skupina, ki so josestavljali predstavniki gospodarstva,samostojni raziskovalci in visokošolskiučitelji. Pri pripravi programa smo sepovezali s Fakulteto za kemijo in kemijskotehnologijo Univerze v Ljubljani,Fakulteto za strojništvo Univerze vMariboru ter Visoko šolo za podjetništvo– Gea college. Tesno smo sodelovalitudi z grozdom GIZ Plasttehnikain s predstavniki podjetij iz te panoge.Želeli smo pripraviti program, ki boodseval njihove dejanske potrebe.Pripravili smo predlog visokošolskegaštudijskega programa, I. stopnje, ki boštudentom omogočil pridobiti naslovdiplomirani inženir tehnologije polimerov.V predmetniku je petin dvajsetpredmetov in obvezna strokovnapraksa. Študijski program združujeznanja treh področij. Najobsežnejšidel obsegajo strokovna znanja o polimerihin pripadajočih tehnologijah,sledijo temeljna tehnična znanja inekonomsko-poslovna znanja. Polegtega lahko študent v tretjem letniku

40Pod lupoizbira tudi med vsebinskimi sklopi(trije predmeti) ali moduli, kakor sopodjetništvo, izdelovalne tehnologijein avtomatizacija, snovanje orodij terpolimeri in kompoziti. Program je zastavljenzelo praktično, saj več kakorpolovico študijskega programa obsegajoseminarske in laboratorijske vajez obvezno strokovno prakso.Opisani predlog predmetnika smo žepredstavili predstavnikom nekaterihpodjetij na sestanku sekcije za plastikoin gumo pri Obrtni zbornici Slovenijeter na letošnjem sejmu PLAGKEM vCelju. Da bi pridobili dejanske podatkeo interesu za vpis v obravnavani programter o zaposlitvenih možnostihnaših bodočih diplomantov, smo izvedlitudi krajšo anketo med podjetij iz tepanoge. Odzivi so bili zelo spodbudni.Do zdaj nam je anketo vrnilo dvaintridesetpodjetij, ki bi v naslednjih desetihletih skupaj zaposlila sto dvajset diplomantovVisoke šole za tehnologijo polimerov,na izobraževanje pa bi poslaladevetinšestdeset svojih zaposlenih.Trenutno v Koroškem višje- in visokošolskemsredišču končujemo pripravovloge, ki je potrebna za akreditacijovisokošolskega programa, in upamo,da nam bo kmalu uspelo pridobitivsa potrebna dovoljenja, da bomolahko začeli izobraževati. Do takratbo treba zagotoviti še vse potrebneinfrastrukturne pogoje (laboratorije,predavalnice, knjižnico, študentskenastanitve in podobno), kar bo vobrobni in manj razviti regiji, kakor jeKoroška, velik zalogaj. Kljub temu paupamo, da bomo že v študijskem letu2007/2008 lahko začeli izobraževatibodoče strokovnjake, kar bo prispevalok nadaljnjemu razvoju te panoge,hkrati pa tudi k hitrejšemu razvojuKoroške regije. Visoka šola imazelo pomemben vpliv tudi na razvojlokalnega okolja. Spodbuja namrečnastanek podjetij, omogoča črpanjenacionalnih in evropskih sredstevpredvsem za raziskovalno dejavnost,prispeva k ustvarjanju okolja za pritokvisoko izobraženih kadrov v regijo,ustvarja priložnosti za ponudnikerazličnih storitev (gostinstvo, kulturneprireditve, najem stanovanj ...) in tudisicer daje drugačen pečat regiji.dr. Silva Roncelli VaupotVisoke kazniza zavajanje zembalažoEvropska unija ima na področju varstva potrošnikov skupnopolitiko, s katero želi zagotoviti, da bi bila na enotnem trguposamezniku zagotovljena podobna raven varstva pravic, kotjo ima na nacionalni ravni. Poudarja sistemski pristop »mainstreaming«,s katerim želi vključiti politike varstva potrošnikovv druge politike EU, z izjemo zunanje, notranje in obrambnepolitike.Leta 1986 je Organizacija združenihnarodov sprejela Smernice o varstvupotrošnikov, ki so bile kasneje dopolnjene.Danes v Uniji in tako tudi vSloveniji govorimo o 8 osnovnih potrošniškihpravicah. To so pravice doosnovnih dobrin in storitev, varnih izdelkovin storitev na trgu, razumljivihin nepristranskih informacij o izdelkihin storitvah, izbire na trgu blaga instoritev, organiziranja v interesne skupine,pravnega varstva, izobraževanja,zdravega in trajnostno naravnanegaokolja. V razvitem svetu varujejo pravicepotrošnikov močne potrošniškeorganizacije - v Evropski uniji je krovnaorganizacija BEUC. Decembra 2003je Evropska unija sprejela še sklep ouvedbi splošnega okvira za financiranjepodročnih ukrepov v obdobju2004 do 2007. Hkrati bi naj bili zagotovljenipogoji, ki bi omogočali potrošniškimin drugim nevladnim organizacijamučinkovito soudeležbo priizvajanju potrošniške politike. Ukrepidopolnjujejo tiste, ki jih izvajajo žedržave članice. Za izvajanje sklepa vnavedenem obdobju so predvidenasredstva v višini 72 milijonov evrov.Potrošniška politika v SlovenijiV Sloveniji predstavljajo krovno zakonodajoZakon o varstvu potrošnikov,Zakon o preprečevanju omejevanjakonkurence in Zakon o varstvu konkurence.Da stvari tečejo tako, kot jetreba, so odgovorni predvsem Uradza varstvo potrošnikov v okviru gospodarskegaministrstva ter nevladniorganizaciji Zavod za varstvo potrošnikovin Zveza potrošnikov Slovenije.Državni zbor je leta 2000 sprejel veljavniNacionalni program varstva potrošnikovza obdobje 2001 do 2005.Pripravljen pa je že nov osnutek nacionalnegaprograma za obdobje 2006– 2010. Slednji ugotavlja naraščanjekršitev v storitvenem sektorju, zlastipri javnih storitvah in na stanovanjskempodročju. V proizvodnem sektorjuizstopa, tako kot sicer v Evropi,področje (pre)hrane, s poudarkom navarnosti hrane. Pri neprehrambenihproizvodih je za potrošnike po pomembnostikakovost pred varnostjo.Težave v praksiKljub sprejetim predpisom ter varovanjupravic prihaja do zlorab, tudi zaradizavajujočih podatkov, fotografij indrugih navedb na embalaži.Zveza potrošnikov Slovenije je objavilarezultate raziskave BEUC na področjuprehrambenih izdelkov. Raziskavaje zajela 3000 potrošnikov v Nemčiji,Španija, Poljski, Madžarski in Danski inpokazala, da so njihove nakupovalneodločitve močno vezane na trditve naembalaži, zlasti ko gre za znane blagovneznamke. Te trditve pa ne zagotavljajonujno boljše izbire, saj pogosto izpostavijoen, za prodajo ugoden vidik– npr. izdelek, bogat s kalcijem, imalahko po drugi strani veliko sladkorja.24/25

41Poleg zavajanja lahko pride tudi dodrugih težav z embalažo, kot se jezgodilo te dni na nekaterih trgih Evropskeunije (primer Nestle), v Slovenijimenda ne.Deklaracija je vir informacij o živilu inna njej morajo biti jasno in preglednozapisano: ime proizvoda, ime in sedežproizvajalca, datum proizvodnje,prostornina ali neto količina živila,uporabljeni dodatki (odvisno od vrsteživila: antioksidanti, natrijev benzoat,kalijev sorbat, nitriti, nitrati, polifosfati,umetna sladila, dodana naravnaali umetna barvila in arome), vrsta inkoličina sestavin proizvoda v mg ali %in rok uporabe živila.Visoke kazni in globe za kršilceGlavne akterje smo povprašali, kakšnista njihova vloga in iniciativa, kakoju izvajajo, kdo se običajno obrača nanjih in kako pogosto, kako se odzovejo,kateri so najbolj znani primeri zavajanjakupcev doma in v tujini, kakšniso sodna praksa in predpisane kazni, osistemih kontrole, zakonodaji (zadnjespremembe so bile na področju detergentov)in predvidenih spremembah.Aleš Grbec, Urad RS za varstvopotrošnikov:Urad opravlja strokovne, upravne inrazvojne naloge na področju varstvapotrošnikov in naloge na področjuizvajanja javnih služb, ki se nanašajona vzgojo in izobraževanje ter obveščanjepotrošnikov. Urad za Ministrstvoza gospodarstvo oz. Vlado pripravljapredloge zakonov, podzakonskihpredpisov in drugih aktov ter drugagradiva, zagotavlja pa tudi drugostrokovno pomoč pri oblikovanju potrošniškepolitike. Na Urad pošiljajovprašanja potrošniki in podjetja, ki jimodgovorimo na vprašanja, če se nanašajona razlago določb Zakona ovarstvu potrošnikov, ali pa jih posredujemodrugim organom v pristojnoreševanje ali odstopimo njihove prijavepristojnim inšpektoratom.Običajno gre za kršitve, ki nalagajopodjetju dolžnost, da pri označevanjuizdelkov potrošniku v slovenskemjeziku posreduje potrebne informacijeglede značilnosti, prodajnih pogojev,uporabe in namembnosti izdelka inza uporabo splošno razumljivih simbolovin slik. Druga kršitev se nanašana obveznost proizvajalca, da morablagu, pri katerem je za njegovopravilno uporabo potreben določenpostopek ali bi potrošnik z njegovonapačno uporabo lahko povzročil nevarnostzase ali za druge ali onesnažilokolje, priložiti navodilo za uporabo.Navodila so lahko tudi prilepljena alinatisnjena na blagu oziroma na njegoviembalaži. Navodilo za uporaboje lahko v obliki besedila, slike ali skiceoziroma kombinacije teh oblik. Vsebinanavodila za uporabo mora bitiza potrošnika lahko razumljiva in mumora omogočati pravilno uporabo izdelka.Kadar je blago namenjeno prodajina ozemlju Republike Slovenije,mora biti navodilo za uporabo v celotiv slovenskem jeziku. Tretja kršitev senanaša na embalažo, ki mora biti primernaobliki in teži blaga in ne smezavajati potrošnika glede velikosti inteže blaga.Samostojni podjetnik posameznikse kaznuje za prekršek z globo od1.000.000 tolarjev do 5.000.000 tolarjev,pravna oseba pa z globo od3.000.000 tolarjev do 10.000.000tolarjev, če blagu, pri katerem je zanjegovo pravilno uporabo potrebendoločen postopek ali bi potrošnikz njegovo napačno uporabo lahkopovzročil škodo zase ali za druge alionesnažil okolje, ne priloži navodila zauporabo. Samostojni podjetnik posameznikse kaznuje za prekršek z globo200.000 tolarjev, ki se izterja takojna kraju prekrška, pravna oseba pa zglobo 300.000 tolarjev, ki se izterjatakoj, če embalaža ni primerna oblikiin teži blaga in če zavaja potrošnikaglede velikosti in teže blaga. Z globo100.000 tolarjev se za prekršek kaznujeodgovorna oseba pravne osebeali odgovorna oseba samostojnegapodjetnika posameznika, če stori prekršekiz prejšnjega odstavka.O izvajanju notranje kontrole na Uradunimamo podatkov. Nadzor nad kršitvamiZakona o varstvu potrošnikovopravlja Tržni inšpektorat RS. Označevanjeizdelkov je ključnega pomena zapotrošnike, saj omogoča, da so le-tiustrezno informirani o kakovosti izdelkov,s tem pa jim je dana tudi izbira,da se odločajo za tiste izdelke,ki ne bodo ogrožali njihovega zdravja.Pomena ustreznega in učinkovitegaoznačevanja izdelkov se zaveda tudiEvropska unija, ki veliko pozornostimed drugim namenja tudi varovanjupotrošnikov in javnega zdravja, kar sekaže v velikem številu direktiv, ki sobile sprejete na tem področju.Direktive, ki so bile na področju označevanjaizdelkov sprejete predvsem znamenom, da se zagotovi ustreznainformiranost potrošnika in odpravijoovire za delovanje skupnega trga,bi lahko razdelili na več skupin, v odvisnostiod tega, na katere kategorijeizdelkov se nanašajo. Tako je najpomembnejšadirektiva na področjuoznačevanja tekstilnih izdelkov Direktiva96/74/ES o tekstilnih imenih,na področju označevanja tehničnihizdelkov je bilo sprejetih večje številodirektiv - če omenimo samo nekatere:Direktiva 98/37/ES o približevanju zakonovdržav članic o strojih, Direktiva89/336/EGS o približevanju zakonodajidržav članic v zvezi z elektromagnetnozdružljivostjo, Direktiva 95/16/ES opribliževanju zakonodaje držav članicv zvezi z dvigali, Direktiva 90/488/EGSo spremembi Direktive 87/404/EGS ousklajevanju zakonov držav članic vzvezi z enostavnimi tlačnimi posodami,itd. Večje število direktiv pa je bilosprejetih tudi na področju označevanjaživil oziroma prehrane, pri čemernaj omenimo le najpomembnejše:Direktiva 89/396/EGS o označbah aliznakih za identifikacijo serije, v katerospada živilo - z vsemi kasnejšimispremembami, Direktiva 94/54/ES oobveznih navedbah na označbah nekaterihživil poleg tistih, določenih vDirektivi Sveta 79/112/EGS, Direktiva96/21/ES o spremembi Direktive Komisije94/54/ES o obveznih navedbahna označbah nekaterih živil poleg tistih,določenih v Direktivi 79/112/EGS,Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamentain Sveta o približevanju zakonodajedržav članic o označevanju,predstavljanju in oglaševanju živil, Direktiva2003/89/ES Evropskega parlamentain Sveta o spremembi Direktive2000/13/ES glede navedbe sestavin,prisotnih v živilih, Direktiva Komisije2002/67/ES o označevanju živil, ki vsebujejokinin in kofein, omenimo pa najše Uredbo 392/2004/ES o spremembiUredbe 2092/91/EGS o ekološki pridelavikmetijskih proizvodov in označevanjutovrstno pridelanih kmetijskihproizvodov in živil. Na področju označevanjadetergentov pa velja omenitiUredbo 648/2004 Evropskega parlamentain Sveta o detergentih.

42Pod lupoSlovenska zakonodaja je na področjuoznačevanja izdelkov načeloma žeharmonizirana z evropsko, omenimopa naj predvsem naslednje predpise:- tekstilni izdelki in obutev: Pravilniko navajanju surovinske sestave ino tekstilnih imenih (Uradni list RS,št. 109/99, 92/02, 34/04, 36/05),Pravilnik o označevanju materialov,ki se uporabljajo za glavne sestavnedele obutve, namenjene prodaji potrošnikom(Uradni list RS, št. 26/00,96/03, 21/04)- tehnični izdelki: Odredba o varnostistrojev (Uradni list RS, št. 52/00,(57/00 - popr.), 107/01), Pravilniko varnosti dvigal (Uradni list RS,št. 97/03), Zakon o tehničnih zahtevahza proizvode in o ugotavljanjuskladnosti (Uradni list RS, št.59/99 (31/2000 - popr.), 54/00-ZKme (31/2000 - popr.), 37/2004(31/2000 - popr.)), itd.- živilski izdelki: Pravilnik o splošnemoznačevanju živil, ki niso predpakirana(Uradni list RS, št. 28/04, 10/05,57/05), Pravilnik o splošnem označevanjupredpakiranih živil (Uradnilist RS, št. 50/2004 (58/2004 -popr.), 43/2005 (58/2004 - popr.),83/2005 (58/2004 - popr.)), Pravilniko označevanju govejega mesa(Uradni list RS, št. 57/2005), Pravilniko označevanju in kategorizacijisvinjskega mesa (Uradni list RS, št.33/2004, 10/2005), itd.- detergenti: Uredba o izvajanjuUredbe (ES) Evropskega parlamentain Sveta o detergentih (Uradni listRS, št. 66/05)Navedbe na embalaži so odvisne odkategorije izdelka, zato ni mogočedati nekega splošnega odgovora. Tekstilniizdelki morajo imeti obveznonavedbo surovinskega sestava; tehničniizdelki morajo imeti oznake,določene s posameznimi področnimipredpisi; obvezne označbe (razen izjemoma)na predpakiranih živilih so:ime, pod katerim se živilo daje v promet(prodajno ime), seznam sestavinin količina sestavin ali kategorije sestavinv skladu s 17. členom Pravilnika osplošnem označevanju predpakiranihživil, neto količina, rok uporabnosti,serija (lot) živila, posebni pogoji shranjevanja(hranjenja) ali pogoji uporabe,ime in naslov ali firmo in sedežproizvajalca ali tistega, ki živilo pakira,ali prodajalca, ki mora imeti naslovoziroma sedež v Skupnosti, podatek okraju porekla, če bi izpustitev tega podatkalahko zavedla končnega potrošnikaglede pravega porekla živila, navodiloza uporabo, kadar živilo ne bibilo mogoče ustrezno uporabiti brezteh navodil, pri pijačah, ki vsebujejoveč kot 1,2% vol alkohola, dejanskovsebnost alkohola v volumskih odstotkih;označba na nepredpakiranemživilu pa mora vsebovati naslednjepodatke: ime, pod katerim se živilodaje v promet, v skladu s predpisom,ki ureja splošno označevanje predpakiranihživil, ime ali poslovno imeproizvajalca ali trgovsko ime oziromablagovno znamko živila, kraj poreklaali država izvora, če bi izpustitev tegapodatka lahko zavedla potrošnikaglede pravega izvora ali porekla živila,v primeru nepredpakiranih jedi, kiso z mikrobiološkega vidika hitro pokvarljiva,rok uporabnosti, označen zbesedami »porabiti do…«, kategorijaoziroma razred živila, kolikor se živilorazvršča v kategorije oziroma razrede,druge podatke, če je tako določenoza posamezno nepredpakirano živilov predpisu, ki ureja kakovost za posameznoživilo oziroma v predpisu, kiureja zdravstveno ustreznost živil.Na področje označevanja detergentovje nova uredba prinesla nekaj novosti,tako da bodo ti izdelki po novemoznačeni z naslednjimi podatki:ime in trgovsko ime izdelka, ime alitrgovsko ime ali blagovna znamka inpopoln naslov ter telefonska številkastranke, odgovorne za dajanje izdelkav promet, naslov, elektronski naslov,če je na voljo, in telefonska številka,na kateri se lahko dobi seznam sestavin,uporabljenih v detergentih, označevanjevsebine, pri detergentih, kise uporabljajo za pranje perila, pa jepotrebno navesti še nekatere dodatnepodatke.V zvezi s povedanim naj še enkratomenimo 1. odstavek 2. člena Zakonao varstvu potrošnikov, ki določa,da mora podjetje pri označevanju izdelkovpotrošniku v slovenskem jezikuposredovati potrebne informacijeglede značilnosti, prodajnih pogojev,uporabe in namembnosti izdelka, pričemer lahko uporablja tudi splošnorazumljive simbole in slike ter 36. členAnketa s potrošnikiNavedbam naverjamejoKdo zavaja potrošnike z informacijamina embalaži? Ali so potrošniki splohpozorni na besedila na etiketah in nalepkah?O tem smo anketirali potrošnikev mariborski veleblagovnici Europark.Zanimalo nas je predvsem, čepotrošniki kakovost artiklov primerjajos podatki, ki jih najdejo na embalažah,če tem podatkom sploh zaupajo, če soinformacije dovolj obširne in kaj storijov primeru, če ugotovijo, da proizvajalecnavaja netočne ali zavajajoče podatke.Barbara Požar, prevajalka,Maribor:Podatke o artiklih sicervedno preberem,verjamem jim pa neravno vedno. Vednotudi preverim, če takšnenavedbe držijo, seveda,v kolikor je to vmoji moči. Težko ugotovim,če so v kakšni hrani, denimo razni E-ji, saj nisem kemik, ampak družboslovka! Nasrečo pa še nisem naletela na primer, da bime kdo zavajal. Če bi se pa kaj takšnega zgodilo,gotovo ne bi kupovala več izdelkov tegapodjetja. Mislim, da so v splošnem sicer podatkikar dovolj obširni in natančno zapisani,vendarle pa je nekaj pomembnih izjem. Toso, po mojem mnenju, predvsem prehrambeniizdelki in kozmetika.Duška Uran, diplomiranaekonomistka,Maribor:Recimo, da navedbamna embalaži v glavnemkar verjamem. Vnekako sedemdesetihodstotkih, bi rekla.Preverjam pa vse tobolj redko, moram priznati.Ampak označbe na artiklih so večinomakar v redu, tako da svojo nepozornost dotakšnih detajlov lahko pripišem sebi. Ampakv kolikor bi ugotovila, da so navedbe netočne,bi se najbrž artiklom tega proizvajalcaodrekla. Ne vem.24/25

43embalaži (ne)Davor Cverlin, dijak,Rogaška Slatina:Ne, ponavadi nisempozoren na takšne podatke,tako, da jim nitine morem verjeti, nitijih ne preverjam. Pačdobim, kar dobim, čeje pa kaj narobe, pa mitega v glavnem ni mar.Vseeno pa se mi zdi, da na embalažah ševedno ni dovolj podatkov. Tako, po občutku.Niti me ne bi motilo, če bi se izkazalo, daso navedeni podatki lažni ali netočni, sevedapod pogojem, da je izdelek drugače dober.Drago Cotar, diplomiraniekonomist,Maribor:Vsem tem podatkomna embalažah verjamembolj tako-tako,če razumete. Artiklovpa vendarle ne primerjams tem, kar je napisano.Če bi se izkazalo,da gre pri nekem proizvodu za zavajanje,bi ga prej kot ne nehal kupovati. Se mi pakaj takšnega še ni pripetilo. Okoli podatkov,ki so zapisani na embalaži, pa menim, da sodovolj obširni.Jasna Ravnjak, pomočnicavzgojiteljice,Maribor:Jaz ponavadi preberempodatke o izdelku,vsaj pri določenihartiklih. Ne pa vedno,seveda. Ampak, če semi zdi zadeva sumljiva,vedno preverim, čegre za pravo stvar ali ne. V to početje so meše dodatno spodbudile ugotovitve Zveze potrošnikovSlovenije, kar sem spremljala v medijih.No, če bi se pri kakšnem artiklu zaresizkazalo, da gre pri podatkih o njem za zavajanje,bi se mu seveda izogibala. Mislim pa,da je teh podatkov na embalažah kar dovolj,čeprav me motijo nekatere izjeme, predvsemrazne sladkarije. Tam proizvajalci namreč vsepreradi skrivajo podatke o E-jih, ki so v njih.tega zakona, ki določa, da mora bitiembalaža zdravju neškodljiva, primernaobliki in teži blaga in ne sme zavajatipotrošnika o velikosti in teži blaga(velja za vse izdelke, ki se ponujajo potrošnikom),pa tudi 4. člen Pravilnika onačinu označevanja cen blaga in storitev(Uradni list RS, št. 63/99, 27/01,65/03), ki določa, da morajo biti vsiizdelki označeni s prodajno ceno.Nova zakonodaja na področju detergentovprinaša med drugim tudinovosti glede označevanja detergentovoziroma pralnih sredstev, ki bodopotrošnikom in uporabnikom olajšaleizbiro pralnih sredstev in njihovo varnouporabo, saj se s spremembami izboljšujeinformiranost uporabnikov inse jim pomaga doseči najboljši možnirezultat pranja.8. oktobra 2005 se je pričela uporabljatiUredba o izvajanju Uredbe (ES)Evropskega parlamenta in Sveta odetergentih (Uradni list RS, št. 66/05),ki je prinesla določene novosti gledeoznačevanja detergentov. V skladu zže omenjeno Direktivo 2003/89/ES paje od 25. novembra 2005 prepovedanaprodaja neustrezno označenihizdelkov. Skladno s to direktivo, ki joje Slovenija že prevzela v svoj pravnired, bodo morale biti vse sestavine,razen tistih, ki jih je v izdelku manj kot2 %, v seznamu sestavin jasno označene.Meja 2 % prisotnosti pa ne veljaza alergene sestavine (jajca, arašidi,oreški, zelena, gorčica, itd.) kar pomeni,da je s to direktivo uveden obvezennačin označevanja določenihalergenih živil ali njihovih sestavin indodatkov.Meta Dovjak, Zavod za varstvopotrošnikovNismo imeli dosti primerov, ko bi bilena embalaži izdelkov napačne navedbe.Na embalaži so najbolj problematičniroki. Prekoračitev roka uporabnostiizdelka je sicer napaka prodajalca,ki takšnega izdelka ne bi smel ponujatina trgu. Gre za kaznivo dejanje, ki gapotrošniki lahko prijavijo inšpekcijskimslužbam, glede prehrane zdravstveni.Večkrat smo tudi prejeli pritožbe prišportnih in podobnih artiklih, npr. šotorih,ko je na embalaži bila drugačnaslika izdelka od izdelka samega. Našaorganizacija je v nekaterih primerih žedosegla, da je prodajalec vrnil denarpotrošniku ali pa zagotovil izdelek,kot je bil prvotno prikazan.S sodno prakso nimamo dosti izkušenj.Že iz časovnega vidika se malokdo odločiza tožbo, pogosto tudi zato, kerso stvar spora izdelki z nižjo vrednostjo.Sodni postopki so bolj aktualni pristanovanjih oz. tam, kjer gre za večjevrednosti. Povratnih informacij v zvezis sodno prakso nimamo. Kazni so vzakonu precej visoke, izvajanje v praksipa težko ocenim. Kolikor mi je poznano,tržni inšpektorji najprej izdajoopozorila in šele nato izrečejo kazni,ki so zelo visoke.Roman Kladošek, Tržni inšpektorat:Zakon o varstvu potrošnikov se dotakneurejanja področja embalaže zgoljv enem členu. In sicer je v 36. členudoločeno, da mora prodajalec blagoprodajati v primerni embalaži, ki jomora na potrošnikovo zahtevo obdržati.To pomeni, da mora potrošnikuizročiti izdelek brez embalaže. Nadaljeta isti člen določa, da mora biti embalažazdravju neškodljiva, primernaobliki in teži blaga in potrošnika nesme zavajati o velikosti in teži blaga.Poleg navedenih določil, ki se navezujejona embalažo, Zakon o varstvu nevsebuje določb, ki bi kakorkoli urejaleembalažo, še zlasti ne podatkov, ki senahajajo na embalaži.Zakon o varstvu potrošnikov pa vsebujedoločilo, ki prodajalcem nalaga,da morajo za blago, ki je namenjenoprodaji potrošnikom v prodajalnah,zunaj prodajaln in prodaji blaga, sklenjenis pogodbami na daljavo, izročitioznačbe, certifikat, izjavo o skladnosti,garancijski list, navodilo za sestavoin uporabo, seznam pooblaščenihservisov oziroma druge spremne dokumente,če je s predpisom tako določeno.Ne obstaja neko splošno določilo, kajvse mora biti navedeno na izdelku terkaj vse mora biti izdelku priloženo,pač pa je to urejeno s posameznimipodročnimi predpisi.Tudi ne obstaja neko splošno praviloo tem, s čim vse mora biti proizvodoznačen, da se lahko da na trg, pačpa to ureja cela kopica podzakonskihpredpisov, in sicer za vsako posameznovrsto izdelka posebej.

44Za Za in protiPrednost bivšiJugoslaviji ali trgom EU?Nekateri proizvajalci oziroma ponudnikipakirne opreme in izdelkov za logistikose izrazito usmerjajo na trge nekdanjeJugoslavije, ker takšni usmeritvigovori v prid več dejstev, med drugimnekdanji kontakti. Drugi menijo, da toniso prednostni trgi in da se je trebaspopasti s konkurenco na trgu EU, sajje vsako podjetje dolgo vedelo, kaj jihčaka po vstopu Slovenije v EU. Zatosmo nekaterim proizvajalcem pakirnihstrojev in ponudnikom izdelkov za notranjoin zunanjo logistiko postavili naslednjavprašanja:• Kateri trgi so za slovenske ponudnikepakirne opreme in izdelkov za logistikoprioritetni, kakšna so bila povpraševanjav letu 2005 in kako čutitevpliv konkurence iz EU?• Ali je za vas bolj zanimiva EU ali trginekdanje Jugoslavije in zakaj? Na ka-prevoznikov, pa tudi večjih podjetij, pousmeritvi v tesnejšo povezavo cestnegain železniškega prevoza. Logistikain zniževanje stroškov zanjo se uvrščamed prioritetne naloge. Naša največjakonkurenca so podjetja v novih članicahEU (Slovaška, Češka, Poljska) in le delomav starih članicah (Italija, Nemčija).Trgi EU so za naše podjetje zanimivejši(trenutno) od trgov nekdanje Jugoslavije.Logistične povezave so v EU bistvenobolj razvite in s tem tudi potrebe pospecialnih kontejnerjih, primernih zakombinirane prevoze. Z razvojem povezavv smeri Jadran – srednja Evropa (jadranskapristanišča – terminali ob rečnihplovnih poteh) ter srednja Evropa- Bližnji Vzhod (železnica, rečne plovnepoti) pa bo lahko imela Slovenija zaradisvoje lege zelo pomembno vlogo.Naše konkurenčne prednosti na trguna prodajne aktivnosti skoncentriranona trge zahodne Evrope, kjer dosežemopreko 80 % prometa. Vedno bolj sozanimivi tudi trgi bivših jugoslovanskihrepublik, kjer pričakujemo v branži, vkateri delamo, nov investicijski zagon.S prodajnimi aktivnostmi poskušamovsako leto dodatno »pokriti« katerood držav, kjer nismo še dovolj prisotni.Povpraševanj v letu 2005 je bilo manjkot običajno. Previdnost pri investiranjuopažamo predvsem na trgih, kjersmo tradicionalno prisotni (Nemčija,Benelux). Zaradi razmer na trgu so aktivnostikonkurence in s tem pritiski nacene toliko opaznejši.Načeloma ne želimo deliti trga, za nasje trg samo eden. Od naše organiziranostiin sposobnosti je odvisno, kakosmo uspešni. Vsepovsod se srečujemoz globalnimi podjetji na strani kupcevRudi Magajnaterih trgih imata slovenska industrijain trgovina več možnosti?• Katere so vaše konkurenčne prednostina trgu in kaj izpostavljate v vaši proizvodnioziroma prodajni ponudbi?Rudi Magajna, Container, Celje:Za naše podjetje sta zelo pomembnadva trga, avstrijski in nemški. Trenutnoje v prednosti avstrijski trg. Povpraševanjepo posebnih transportnih kontejnerjihje v vzponu. Opazna so prizadevanjaAndrej Frangežso predvsem ugodna cena za visokokakovost, spoštovanje dobavnih rokov(na dan), predvsem pa naša operativnasposobnost, da trgu ponudimo možnostizdelave projektivne dokumentacije(izdelave 3D modela in statičnegaizračuna), optimiranje proizvodnegapostopka in preizkušanje izdelka poveljavnih ISO standardih v lastni preizkuševalnici.Andrej Frangež, Transpak, MurskaSobota: Naše podjetje je gledeVlado Dodičin ponudnikov opreme, t.j. naše konkurence.Trg nekdanje Jugoslavije je zaradiskupne preteklosti, še aktivnih kontaktov,poznavanja jezika, … seveda tudizanimiv. V nobenem primeru pa se nezanašamo nanj. Obdelujemo ga kot trg,kjer pričakujemo investicijski zagon, karnačeloma velja za vse vzhodne evropsketrge, kjer se poleg globalistov pojavljavse več srednjevelikih, novih podjetij,ki povprašujejo po opremi. Naše konkurenčneprednosti so predvsem ka-24/25

45kovost, zanesljivost in hitra odzivnost,pa tudi partnerski odnos. Poskušamonapraviti nekaj več kot konkurenca, karnam fleksibilnost podjetja in proizvodniprogram omogočata.Vlado Dodič, Gopack, Nova Gorica:Za slovenske ponudnike pakirneopreme so enako pomembni vsi trgi,EU in trgi iz nekdanje Jugoslavije. Zvstopom Slovenije v EU je vpliv konkurenceostal nespremenjen, ker že odleta 1995 trg ni bil carinsko zaščiten.Na trgih nekdanje Jugoslavije pa soslovenski proizvodi nesporno prepoznavnipo svoji kvaliteti. Zato iščemoposlovne priložnosti na tem območju.V svetovnem merilu smo popolnomaneprepoznavni. Prednosti naših ponudbpa so konkurenčne cene.Davor Vrečko, Linde viličar, Celje:Ker smo uradni zastopnik viličarjevLinde za Slovenijo, dajemo sevedaprednost domačemu, slovenskemutrgu. Če gledamo statistično, se namprodaja viličarjev v Sloveniji konstantodviguje, kar pomeni, da je Slovenija kottrg še vedno neizkoriščena in nudi obilomožnosti. Z vstopom Slovenije v EUlavije. Sedeže viličarjev Linde najdemov Sloveniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini,Srbiji in Črni gori ter Makedoniji.Namen pohoda na Balkan je približatinaše izdelke kupcem na tem območjuter ustvariti močno prodajno in servisnomrežo tudi na lokalnih področjih.Na katerem trgu je več možnosti, je odvisnood več dejavnikov. Osebno menim,da slovenska podjetja, ki ustvarjajokvaliteten, sodoben izdelek, lahkouspejo na trgu EU. Žal je še vedno tako,da Vzhod zaenkrat še ne ceni kvalitete,ampak je na prvem mestu cena.Glavna prednost naših viličarjev jepatentiran hidrostatični pogon (dvopedalnisistem), kjer odpadejo vsa popravilamenjalnika, sklopk, zavor terdiferencialov. S tem dejansko povečamoživljenjsko dobo stroja ter olajšamovožnjo voznikom, ki hkrati lahko breztežav upravljajo teleskop ter ostalefunkcije z yoystickom. Lahko se pohvalimoz dolgo življenjsko dobo viličarjevLinde in dolgimi servisnimi intervali.Anton Bensa, Artex, Lendava:Za Artex je najpomembnejši slovenskitrg, izvoz pa znaša 35 %, pri čemer sov ospredju bližnji trgi, predvsem Maddatrga EU ne smemo zanemariti, čepravnekatere države v EU na eni stranizelo protežirajo domače proizvajalce,na drugi strani pa so nekoliko nezaupljivedo ponudbe iz Slovenije.Niše iščemo pač tam, kjer so poslovnemožnosti večje. Naša konkurenčnaprednost je projektna ponudba terfleksibilnost, ki izhaja iz dobre organiziranostiin uporabe namenske in specializiranetehnologije, ki se nenehnoizpopolnjuje z novimi vlaganji.Letošnje povpraševanje je za cca 10 %večje kot lansko leto, s čimer smo zadovoljni.Naš paradni proizvod so projektnesistemske rešitve za skladiščenje.Letos smo se uvrstili tudi med finalisteslovenskih gazel, kar je za Artex pomembnaspodbuda za daljnjo poslovnorast.Davor VrečkoAnton BensaAdrijan Golobič, Vilboss: Polegdomačega trga, ki je za nas prednosten,je Balkan nedvomno perspektivnatržna niša. Vendar želimo na temtrgu nastopiti profesionalno. Bistvenoje, ali bomo na novih trgih našli dobrepartnerje, predvsem pa kadre. Našadejavnost, to je logistika notranjegatransporta, zahteva, da kupcu ponuseje seveda konkurenca na trgu viličarjevmočno povečala, vendar sem mnenja,da to ne bo drastično vplivalo naprihodnje rezultate, saj slovenski kupecše vedno prisega na izdelke, ki mu nisotuji in jim zaupa že več let.Najprej naj omenim, da ima celotenkoncern Linde svoje veje razvejenepovsod po svetu. Seveda je glavni poudarekna domačem, evropskem trgu.Tako je v zadnjih desetih letih zelonaraslo zanimanje za trg bivše Jugosžarska,delno Avstrija in Italija, sevedapa tudi države nekdanje Jugoslavije.Razlogov je več. Ostalo je precej poslovnihkontaktov iz prejšnjega obdobja,jezik, zaupanje v slovenske proizvode,identična tehnična regulativa, ustreznecene, podobna miselnost. Na teh trgihje za slovensko industrijo in za izdelkelogistike še veliko možnosti.Z EU je drugače: veliko konkurenco čutimože več let nazaj, saj je bila Slovenijaves čas zelo odprta. Prav tako vemo,Adrijan Golobičdimo tudi dober servis. Ni dovolj, daznamo viličarje svetovnih proizvajalcevprodati, kupca moramo kakovostnoservisirati. Poleg viličarjev renominiranihproizvajalcev prodajamo tudi dodatnenaprave za viličarje, na primerprijemala. Naša referenčna prednostso znanje in izkušnje, optimalne in kakovostnelogistične rešitve. Pa tudi samsem v tej branži že zelo dolgo, tako dame partnerji poznajo. To je zagotovoprednost.

46PromocijaAli še niste na embalanem portalu?Kliknite: www.embalaza.bizSlovenski embalani trg na enem mestu!Ministrstvo za okolje in prostor finančno podpira revijo Embalaža & okoljeImpresumEmbalaža & okolje, strokovno specializirana revija za embalažo - izdala in založila: fit media d.o.o., Celje – glavni urednik: Jože Volfand – odgovornaurednica: Vanesa Čanji – prelom in grafična priprava: Andrej Mohorič – tisk: Eurograf, Velenje – naklada: 4.000 izvodov –Izvod revije je 1000 SIT -oglasno trženje: fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/ 42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)Uredniški odbor: Franc Jerina (Valkarton d.d.), Barbara Avčin Tržan (Slopak d.o.o.), mag. Dušan Marc (Ministrstvo za okolje in prostor), dr. AndrejPlestenjak (Biotehniška fakulteta), mag. Aleš Habič (Špica d.o.o.), mag. Anton Lakner (Motvoz d.d.), Marko Cedilnik (Mercator d.d.), mag. Jakob Kokalj(Etiketa d.d.), Martin Lilija (Pakman d.o.o.), Marko Omahen (Omaplast), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Franc Žle (Gospodarska zbornicaSlovenije)Celje, november 200524/25

Promocija

Promocija