1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6Med razpuščenimi samostani na Štajerskim je bil tudi pavlinski samostan v Olimiju.vatikanskimi uradi, drugo pa, da je želel za razliko od starih srednjeveškihredov, ki so se, po njegovem, ukvarjali z ekonomsko brezvredno kontemplacijo,dati prednost tistim redovnikom, ki so opravljali »družbeno koristno«delo. Tako so samostani najprej doživeli omejitve, ki so zadevale število novicev,mendikantom je bila odvzeta pravica do nabirke, na koncu pa je prišlodo redukcije redov in do razpustitve posameznih samostanov (Kušej, 1908:231–293), gmotne dobrine, pridobljene na ta način, pa so se nato stekale v t.i. verski fond (Kušej, 1908: 315–328), iz katerega je katoliška cerkev črpalapri drugih svojih potrebah, vključno s tistimi, ki so nastajale zaradi monarhovihreform. Tako je rimska cerkev iz verskega fonda dobivala denar npr.tudi za zidavo novih cerkva v krajih, kjer se je število prebivalstva oz. katoliškihvernikov zvečalo (Melmuková, 1999: 21). Sploh je Jožef II. v cerkvenoživljenje posegal povsod tam, kjer se mu je zdelo, da kaj ne ustreza pragmatičnimpotrebam novega časa in države ter je treba staro stanje zato spremeniti.Tako je natanko določil število sveč, ki so smele božje hrame razsvetljevatina običajne, nedeljske in praznične dni, prepovedal je trgovanje na romarskihkrajih ob nedeljah in praznikih, prepovedal osvetlitev kipov, prekomernookrasje, izpostavljanje relikvij, nošenje cehovskih bander na praznik sv.rešnjega telesa. Ukazal je zmanjšanje števila procesij, toda »reformirati« ježelel tudi samo božjo službo. Pri slednji je štel za najpomembnejši del pridigo,o kateri je izdal naslednjo instrukcijo:»Da bi imela pridiga primerno težo, Njegovo veličanstvo ukazuje: 1) dase mora vsak pridigar držati nauka evangelija in pri tem ne sme uporabljati86