1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)nih pastirjev – jožefinskih državnih uradnikov na verskem področju. Najvišjadržavna oblast si namreč ni delala utvar, da bi funkcija dušnega pastirjane imela nič opraviti z državno politiko: »So bald es entschieden ist, dassdie Seelsorge auf die gemeinschaftliche Ordnung Einfluss nehmen kann,nehmenn soll, tritt der Seelsorger in die Klasse der Staatsbeamten über. DieserÜbergang gibt seinem Stande eine politische Wichtigkeit, unterwirft ihnaber, gleich andern Beamten, der allgemeinen Leitung /vsi poudarki v izvirniku/.«(Sonnenfels, 1798: 237.)Kot samega sebe je Jožef II. tudi duhovnike štel za del državnega uradništva in je topogledno zahteval tudi ustrezno subordinacijo napram posvetnioblasti. Toda do duhovnov se je nato tudi zastran gmotnih potreb obnašalkot do njihovih uradniških kolegov po pisarnah, za katedri, v vojski, na univerzah... in jih materialno preskrbel: osnovna plača župnika je znašala 500zlatnikov, kaplan pa jih je dobil 200 manj. Prvič se je tudi zgodilo, da je duhovniklahko po odhodu v pokoj računal z zagotovljenimi sredstvi za preživljanje,kajti monarh je določil, da upokojeni dušni pastir prejme 200 zlatnikovletno. To ni bila velika vsota, je pa bila gotova, in sicer vse do koncaJožefove vladavine, kajti že dve leti po vladarjevi smrti so bile pokojnine zaduhovnike ukinjene, poklicni božji služabniki pa so morali na svojem službenemmestu ostati do smrti.Da bi državnim uradnikom v talarju priskrbel plačilo za njihovo delo,je bilo treba finance nekje pridobiti. To pa razpravljalno že kaže k ostalimJožefovim verskim reformam, znotraj katerih predstavlja Tolerančni patentle enega od ukrepov, ki pa so vsi uglašeni na isto tonaliteto: vse stanovevključiti v delovanje za dobro moderne, ekonomsko rastoče države, ki tečepod izključno oblastjo krone. Za tako državo pa je monarh potreboval tudifunkcio nalno in delujočo cerkev, ki bi sledila njegovim predstavam o funkcijivere v državi. In zato je še istega leta, ko je izdal TP (1781), odločno posegelv baročno organizacijsko podobo rimskega katolicizma v Habsburškimonarhiji. Že v marcu 1781 je bilo ustavljeno prisilno preseljevanje nekatoličanoviz zahodnega dela monarhije na Ogrsko oz. na Sedmograško. Šev istem mesecu je vladar z dvornim dekretom obnovil placetum regium, kije kmalu postal stvarnost, kajti že v letu, ko je po Mariji Tereziji ponovnostopil v vel javo, je Jožef prepovedal objavo posameznih papeških bul, ki soobsojale različne skupine nekatoličanov. Maja 1781 se je končalo sistematičnokomisijsko iskan je »krivoverskih« knjig (npr. na Češkem), nato pa jevladar pristopil k reformi samostanov. Jožefu se je zdelo predvsem potrebno:a) omejiti moč samostanov in b) okrepiti »ekonomsko« komponentoredovnega življenja. Prvo je pomenilo, da si je cesar želel manjše politične inekonomske povezanosti samostanov na svojem ozemlju s tujino, predvsem z85