1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6dejstvo, da je marsikateri privilegij, ki so ga papeži v 18. stoletju uveljavljalinpr. na področju cerkvene discipline, zgodovinsko priposestvovan na podlagiponarejenih psevdoizidorskih dekretalov. Kar se tiče cerkvene discipline,naj bi po Febronijevem prepričanju predpise sprejemali lokalni škofje inne papež, sploh pa da je treba vzpostaviti takšno razmerje moči med škofi inrimskim pontifeksom, kot je bilo pred ponarejenimi srednjeveškimi dekretali(sredina 9. stoletja). Prodorni kritik sočasne rimske cerkve je podčrtavalprvotne pristojnosti metropolitov in pokrajinskih sinod ter je tako nasprotovalizključni pravici papeža, da imenuje ali premešča škofe, sprejema njihoveabdikacije, postavlja koadjutorje in da ustanavlja nove škofije. Opozoril jetudi, da spremembi sočasnega stanja stoji na poti rimska kurija, proti kateripa da kaže uporabiti vsa sredstva. Državnopolitična izpeljava omenjenih febronianističnihpremislekov je bilo tudi priporočilo svetnemu vladarju, dana lastnih ozemljih ob posvetu z domačimi škofi omeji papeževe pristojnosti.Proti papeškim bulam naj uveljavi svoj placetum regium in naj se nič ne bojiizobčenja, kajti proti škodljivim papeškim odredbam da je dovoljen tudi pasivniodpor, zlasti pa pritožba proti zlorabi duhovne oblasti (recursus ab abusu)(Kušej, 1941: 108–110).Kameralistika (Kameralwissenschaft) je bila z racionalističnim spoznavnimprocesom (empirizem, analitičnost ...) podkletena družboslovna veda održavni upravi, ki je v svoj horizont preučevanja vključevala državne finance,statistiko (npr. popise prebivalstva) in policijo oz. varnost v državi, predvsempa se je ukvarjala z ekonomskimi vprašanji v povezavi s politiko in upravo. Inprav v tem kontekstu prihaja do izraza vladarjevo oz. vladno prag matično zanimanjeza veroizpovedi, ki da so zaveza trdnosti in garant morale v državi,pa tudi za versko toleranco, ki omogoča gospodarski napredek države. Kameralistinamreč opozarjajo pred pretirano versko vnemo, kajti ta da se utegnesprevreči v preganjanje drugovercev, le-to pa povzroča upad števila prebivalstva(le-to za kameraliste ni le statistična, temveč ekonomska kategorija),revščino in nazadnje opustošenje. Najpomembnejši kameralist svojega časaje bil Johann Heinrich Gottlob von Justi (1717–1771), ki je za glavno nalogodržavno(u)pravne znanosti (Staatswissenschaft) štel »prizadevanje za splošnoblaginjo in zadovoljstvo« (Sonnenfels, 1798: 91). Toda na Jožefa II. somorda najbolj neposredni vtis napravila razmišljanja dunajskega razsvetljencaJosepha von Sonnenfelsa (1731–1817), ki se je v srednjeevropsko pravno inkulturno zgodovino trajno vpisal s prizadevanjem za ukinitev torture. Leta1798 je svoje misli s področja kameralistike zbral in sistematično predstavil vknjigi Handbuch der inneren Staatsverwaltung (nadalje Handbuch), ki je posvečenaprav Jožefu II. in ji je avtor namenil funkcijo vzgoje državljana (Sonnenfels,1798: XXXI).80
J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)Dunajski razsvetljenec Joseph von Sonnenfels se je v zgodovino zapisal predvsempo prizadevanju za odpravo mučenja v sodnem postopku pa tudi po kameralističnihrazmislekih.Handbuch der inneren Staatsverwaltung Josepha vonSonnenfelsaV Handbuchu se je Sonnenfels odzval na ideje empirizma in razsvetljenstva,polemično pretresal misli Bacona, Popa, Marata, Montesquieuja inRous seauja, zlasti slednjega Du contrat social, ter skušal proti »družbeni pogodbi«,ki da temelji na suverenosti ljudstva, postaviti idejo transparentno81
Page 1 and 2:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 3:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 9 and 10:
Proti toleranciIgor Ž. ŽagarToler
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
12Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 27:
II Razprave
Page 30 and 31:
Page 32 and 33: 30Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 36 and 37: Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 67 and 68: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 81: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 99: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 102 and 103: 100Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 128 and 129: LiteraturaKnjige126Šolsko polje, l
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
132Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 153 and 154:
Multikulturalizem in diskurztoleran
Page 155 and 156:
L. Burcar, Multikulturalizem in dis
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Politika ničelne toleranceZdenko K
Page 185 and 186:
Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203:
III Povzetki/Abstracts
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 215:
IV Knjižne recenzije/Reviews
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 231 and 232:
AvtorjiAuthorsIgor Ž. Žagar je š
Page 233 and 234:
Avtorji/Authorscentury, anthropolog
Page 235 and 236:
Avtorji/Authorsnese theory of perce
Page 237 and 238:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?