1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6dejstvo, da je marsikateri privilegij, ki so ga papeži v 18. stoletju uveljavljalinpr. na področju cerkvene discipline, zgodovinsko priposestvovan na podlagiponarejenih psevdoizidorskih dekretalov. Kar se tiče cerkvene discipline,naj bi po Febronijevem prepričanju predpise sprejemali lokalni škofje inne papež, sploh pa da je treba vzpostaviti takšno razmerje moči med škofi inrimskim pontifeksom, kot je bilo pred ponarejenimi srednjeveškimi dekretali(sredina 9. stoletja). Prodorni kritik sočasne rimske cerkve je podčrtavalprvotne pristojnosti metropolitov in pokrajinskih sinod ter je tako nasprotovalizključni pravici papeža, da imenuje ali premešča škofe, sprejema njihoveabdikacije, postavlja koadjutorje in da ustanavlja nove škofije. Opozoril jetudi, da spremembi sočasnega stanja stoji na poti rimska kurija, proti kateripa da kaže uporabiti vsa sredstva. Državnopolitična izpeljava omenjenih febronianističnihpremislekov je bilo tudi priporočilo svetnemu vladarju, dana lastnih ozemljih ob posvetu z domačimi škofi omeji papeževe pristojnosti.Proti papeškim bulam naj uveljavi svoj placetum regium in naj se nič ne bojiizobčenja, kajti proti škodljivim papeškim odredbam da je dovoljen tudi pasivniodpor, zlasti pa pritožba proti zlorabi duhovne oblasti (recursus ab abusu)(Kušej, 1941: 108–110).Kameralistika (Kameralwissenschaft) je bila z racionalističnim spoznavnimprocesom (empirizem, analitičnost ...) podkletena družboslovna veda održavni upravi, ki je v svoj horizont preučevanja vključevala državne finance,statistiko (npr. popise prebivalstva) in policijo oz. varnost v državi, predvsempa se je ukvarjala z ekonomskimi vprašanji v povezavi s politiko in upravo. Inprav v tem kontekstu prihaja do izraza vladarjevo oz. vladno prag matično zanimanjeza veroizpovedi, ki da so zaveza trdnosti in garant morale v državi,pa tudi za versko toleranco, ki omogoča gospodarski napredek države. Kameralistinamreč opozarjajo pred pretirano versko vnemo, kajti ta da se utegnesprevreči v preganjanje drugovercev, le-to pa povzroča upad števila prebivalstva(le-to za kameraliste ni le statistična, temveč ekonomska kategorija),revščino in nazadnje opustošenje. Najpomembnejši kameralist svojega časaje bil Johann Heinrich Gottlob von Justi (1717–1771), ki je za glavno nalogodržavno(u)pravne znanosti (Staatswissenschaft) štel »prizadevanje za splošnoblaginjo in zadovoljstvo« (Sonnenfels, 1798: 91). Toda na Jožefa II. somorda najbolj neposredni vtis napravila razmišljanja dunajskega razsvetljencaJosepha von Sonnenfelsa (1731–1817), ki se je v srednjeevropsko pravno inkulturno zgodovino trajno vpisal s prizadevanjem za ukinitev torture. Leta1798 je svoje misli s področja kameralistike zbral in sistematično predstavil vknjigi Handbuch der inneren Staatsverwaltung (nadalje Handbuch), ki je posvečenaprav Jožefu II. in ji je avtor namenil funkcijo vzgoje državljana (Sonnenfels,1798: XXXI).80