1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

72Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6genoti svojo domovino zamenjali z Anglijo ali Nizozemsko, s seboj pa sevedaodpeljali vsaj del svojega premoženja, predvsem pa specialistično znan je, skaterim so razpolagali. Isto velja tudi za češke in avstrijske nekatoličane, kajtinjihovi rokodelci, obrtniki, trgovci, učitelji, učenjaki in umetniki se selijo vnemške protestantske dežele, na Nizozemsko in v Skandinavijo (Melmuková,1999: 9). Eden bolj znanih primerov je npr. pobelogorska življenj ska odisejadaJana Amosa Komenskega, ki mu med tridesetletno vojno zatočišče ponudiŠvedska, učeni češki humanist pa svojemu dobrotniku zato izdela celovit sistemosnovnega šolstva, vključno z didaktičnimi priročniki.V 18. stoletju pa do večjega preseljevanja prebivalstva ni prihajalo samozaradi brezobzirnega uveljavljanja pravice do neomejenega spreminjanja verepodložnikov s strani katoliških Habsburžanov, temveč tudi zaradi ukrepovekonomsko naravnane migracijske politike. Šlo je namreč za poselitev prostranihpodročij vzhodne Evrope in severa nemških dežel, Habsburška monarhijapa je potrebovala koloniste za razsežna prostranstva na Ogrskem,ki so jih po porazu 1683. (ob drugem obleganju Dunaja) zapustili Turki.Omen jena ozemlja so klicala po številnih novih delovnih rokah in podjetnihljudeh, ki bi s svojo dejavnostjo tako prispevali k ekonomskemu razvojuposameznih držav. Seveda vsi kolonisti niso bili iste veroizpovedi, kar paje bilo v nasprotju z idejo versko monolitne države, kot se je v Srednji Evropiartikulirala z določili vestfalskega verskega miru. S to zadrego se je najboljprožno spoprijemala Prusija, ki se je »specializirala« za sprejemanje verskihizgnancev in emigrantov ter je prišleke sistematično naseljevala v severnonemškepokrajine in v Vzhodno Prusijo, njeni novodošli državljani pa so zustvarjalnimi silami poskrbeli za prav poseben kulturni in ekonomski napredeksvoje nove domovine.Habsburška monarhija je z načelom verske monolitnosti prelomila 1690.,ko je cesar Leopold I. (1658–1705) zaradi zavezništva s srbskim patriarhomArsenijem III. in v želji s srbskim življem obvladati tista območja Ogrske, kiso jih pred tem zapustili Turki, izdal tri privilegije (1690–1695), s katerimiso pravoslavni Srbi pridobili široke verske pravice. Zagotovljena jim je bilanamreč polna verska svoboda, poleg tega pa so si smeli urediti cerkveno pokrajino,vključno s farami in škofijo. Razvoj je tekel tudi drugje v monarhiji:na Sedmograškem, kamor so se za časa cesarja Karla VI. (1711–1740) naseliliprotestantski kolonisti iz nemške kneževine Hessen-Darmstadt. Šlo jenamreč za Karlovo gospodarsko prizadevanje, ko je le-ta leta 1722 hessenskegakneza Ernesta Ludvika zaprosil za brezplačni odpust tistih njegovihpodanikov, ki bi se želeli naseliti pod habsburško jurisdikcijo v Transilvaniji.Toda ker je šlo za podložnike iz protestantske kneževine, tudi njihov primarniprotestantski suveren ni skrival strahu zastran ohranitve njihove vere