1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)ka s praktičnim »pregibanjem« glagolov (pri)grabiti (si), (o)ropati, (ob)vladatiin posedovati (Denis, 1931: I, 61).Za gladek tek svojih operacij so si knez Liechtenstein, Albrecht Wallenstein,Oldřich knez Eggenberg, Pavel Michna, Hofhandelsjud Jakob Bas-ševi33 in nizozemski trgovec ter malostranski praški meščan Jan de Witte zorganiziralizdružbo ponarejevalcev denarja. Od Ferdinanda so za 6.100.000zlatnikov letno kupili koncesijo odkupovanja starega kovanega denarja, ki gaje bilo treba pretopiti. Toda iz praške grivne (marke), ki je morala pravilomatehtati 253,17 grama (Stránský, 1940: 259–261; Smolík, 2003: 780, 781), sozačeli namesto 32 »iztiskati« 79 zlatnikov, s tem pa so seveda povzročili pogubnodevalvacijo valute. Tako se je rodila »dlouhá mince«. Posamezniki soprebledevali nad ogromnimi izgubami, ki jih je utrpel državni erar, za obsojencena konfiskacijo je ta denarna malverzacija pomenila popolno finančnouničenje, ker so jim ostanke od prisilne prodaje posestev plačevali z »dolgimnovcem« namesto z denarjem prave teže, sami pa so morali svojo kazen kajpakporavnati v pravi konvertibilni valuti, kršila so se trgovska in pogodbenadoločila, nazadnje pa ni nihče več vedel, kaj ima v rokah. In tako so izbruhnilispori upnikov z dolžniki, starih in novih lastnikov 34 …, kmetje niso hoteliveč prodajati svojih pridelkov, trgovina se je ustavljala, še nekaj desetletijprej bohotno cvetoče gospodarstvo Češkega kraljestva pa je dajalo vtis, kotda je po njem pometal tornado.Ko je konzorcij ponarejevalcev denarja 1623. končal svojo operacijo, seje njihov mož za vse, Pavel Michna, ki ga je M. Pavel Stránský v enem najpomembnejšihčeških zgodovinskih virov za to obdobje, v Historii o těžkýchprotivenstvích církve české imenoval kar »avtorja tega početja«, znal pohvaliti,»da so Čehi tako lepo obubožani, kot če bi jih celih deset let stiskali zvzdrževanjem vojske,« in »da so mnogi izkušeni ljudje menili, da se je na tanačin zgodila večja škoda, kot če bi polovica Češkega kraljestva pogorela dotal« (navedeno po: Denis, 1931: I, 63).Do konca 1623. je bilo razglašenih 600 konfiskacij posesti, pri čemer jebila ocenjena vrednost prenizka, njihovim prvotnim lastnikom pa so razlikoizplačevali z »dolgim novcem«. Tako se je zgodilo, da je cesar grofu Slavatiza posojenih 200.000 zlatnikov v »dolgem novcu«, kar je znašalo v resnici33 Za svoje »podvige« je bil mož 1622. nagrajen celo s plemstvom Svetega rimskega cesarstvain s predikatom von Treuenburg, toda dinamično trgovsko kariero je s prvim velikim uspehomkronal že 1599., ko ga je Rudolf II. povišal v dvornega žida (Hofjud). To je bil tedaj redekprivilegij, ki je imetniku dovoljeval povsod po Reichu, kjer Židov drugače ni bilo ali nisosmeli trgovati, prebivati, trgovati na drobno in veliko, kupovati nepremičnine, klati živali nažidovski način, postavljati rabina in ustanoviti židovsko pokopališče.34 Mikuláš Dačický v svojih Pamětih pripoveduje: »Težave, jeza in prepiri pa so se v Češkemkraljestvu razvneli zaradi denarja, in sicer zaradi posebej lahkega novca, katerega so tujci, kiso zakupili cesarsko valuto, dali v obtok.« (Dačický, 1878: I, 298.)67