1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)Nazadnje sta triumfirala gospod najvišji kovničar Češkega kraljestva inkatoliška vera. Toda tudi Ilburkov gospodar Ferdinand II. Le-ta je namrečpreko svojega češkega oprode s Kutno Horo opravil povsem identično, kakorje kot deželni knez notranjeavstrijskih dežel s pomočjo škofa Brennerjačetrt stoletja prej, jeseni 1600, poračunal s heretičnimi stanovi in meščaniv Celovcu (prim. Gruden, 1912: 831–833). Natanko tako, kot ga je v zgorajomenjeni spomenici poučil premeteni Stobej – kot najvišji deželni gospodje uveljavil svojo politično (pravno)moč(je), seveda ad maioram Dei gloriam.Toda račun je izstavil historičnemu češkemu narodu: leta 1626 sta bili vKut ni Hori od 594 meščanskih hiš opusteli kar 202, število prebivalstva pase je prepolovilo.In taki prizori so se ponavljali povsod po Češkem kraljestvu. Kdor v svobodnihkraljevskih mestih, kjer je Ferdinand uveljavljal ius reformandi illimitatum,naj bodo njegovi podložniki katoliške veroizpovedi, ni prestopil v le-to,so ga roke odločnih verskih komisij in njihovih posvetnih oprod brž porinilev mat položaj: ali v naročje rimske cerkve ali v tujino, kajti drugače so dotičnegadom napolnili razdivjani vojaki, tega pa nihče ni zdržal prav dolgo.Stis ka čeških meščanov je bila namreč tako huda, da se je zgodovinski spominnanjo še po stoletjih ohranil celo v obliki ustnega slovstva. Tako je češkipesnik, novelist, libretist in prevajalec Adolf Wenig (1871–1940) spisal Věnecpražských pověstí, kjer v kratki zgodbi O srebrni ribi pri Mýslíkovih pripovedujeo veliki nuji praških pobelogorskih meščanov, ki so se morali izseliti takohitro, da ni bilo časa niti prodati imetje, pa je zato gospod Mýslík družinskosrebrnino zdrobil, pretopil v rimskem loncu v obliki ribe, odlitek pa shranilv steni, kjer ga je eden kasnejših hišnih lastnikov čez nekaj stoletij našel (Wenig,2002: 11–13).Ob pritisku na meščane, kjer je imel Ferdinand precej proste roke, pa jebilo treba za odločno uveljavitev pobelogorske katoliške restavracije v deželahsv. Václava hkrati pokoriti predvsem od svobodnih meščanov pomembnejšidel (političnega) češkega naroda 30 – nekatoliško plemstvo. Slednjega pasi ni bilo mogoče povsem podvreči brez popolnega gospodarsko-lastniškegaprevrata, ki je spravil plemstvo ob dedne posesti, v bankrot in tako ob političnomoč. In ta prekucija se je zgodila, ko so bili češki nekatoliški modrokrvnežipodvrženi kot ovnov rog zvitemu planu razlastitev in konfiskacij.Ko je bil načrt ures ničen, je bil zgodovinski češki narod na kolenih, demontiranin razstavljen. Izbrisna sta bila namreč dva ključna kulturotvorna stanova– domače plemstvo in meščanstvo –, ter z njima zvezane identifikacijein identitete ter kulturni obrat.30 Od dveh milijonov prebivalcev, kolikor je v prvih desetletjih 17. stoletja štelo Češko kraljestvo, jeimelo politične pravice okoli 20.000 moških, ki so kot svobodni meščani in plemstvo predstavljalizgodovinski češki narod (Pekař, 1990: 145).63