1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

60Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6uved li procesije, nekatoliške pridigarje pa so pozvali, naj se vrnejo k rimskemuobredju. Meščani so ubogali, toda ne brez ugovarjanja. Ko pa jim je biloukazano, da morajo predikante, ki so še vztrajali pri svoji heretični veroizpovedi,odpustiti, je bilo meščanom dovolj. Niso hoteli poslušati, temveč sose sklicali na svoje mestne privilegije in se pritožili h kralju – k Ferdinandu,ki je imel s podobnimi pritožbami opravka že v Notranji Avstriji; vse skupajje zaleglo toliko, kot če bi dali volku paziti jagnje ali lisici kokoš. Tedaj pa jevzel stvari v roke Vilém Ilburk z Vřesovic, najvišji deželni kovničar, ki mu jebila dana v roke uprava Kutne Hore in je veljal za odločnega človeka. Mož jesvojo katoliško versko vnemo izpričal že pred stanovsko vstajo, kajti že 1613.,leto po nastopu na položaj najvišjega kovniškega mojstra dežele ob Vltavi, jekutnohorskim rudarjem prepovedal slovesno obhajati spomin na husite, kiso jih kutnohorski meščani 1419. zmetali v rudniške jaške. Med vstajo je svojpoložaj prav diskretno zapustil, po Beli gori pa je bil zopet postavljen na staromesto. Toda v mestnem gospodarstvu je zaradi njegove nemarnosti vladalvelik finančni nered, to pa v mestu, kjer je bila prva deželna kovnica, ni pomenilonič dobrega: bilo je nekaj takega, kot če bi knjigovodski kaos vladal vdržavni banki. Zato je imel Ilburk več kot dovolj razlogov, da v Kutni Horipokaže svojo versko vnemo in katoliško pravovernost ter da »naredi red«.In tako se je hitro lotil mestnega sveta, katerega je stiskal z grožnjami, da bile odpustili pridigarje. Toda četudi so ga poslušali, in sicer isti ljudje, ki jihje sam zrinil med mestne svetnike, so opozorili, da se bo zaradi tega ukrepaiz Kutne Hore izselila velika množica tujih priseljencev nekatoliških veroizpovedi(verska emigracija), ki so delali v rudniku, slednje pa da zagotovo nebo minilo brez znatne škode za rudarjenje. Ilburk je na to ravnanje odgovoriltako, da je dal poklicati bataljon žolnirjev Albrechta vojvode Wallensteina,poučevanje nepokornih nekatoliških kutnohorskih meščanov pa je poveril vroke duhovnika Matouša Appiana (Stoličke) s Pardubic.Slednji je bil eden tistih izrazitih mentalitetnih originalov svojega časa inkar pravcati prototip pustolovskega duhovništva, ki je v kutah najrazličnejšihbarv in s tonzurami vseh mogočih oblik iz vseh strani Evrope navrelo vpremagane češke dežele. Dačický Appiana opisuje takole: »Matouš Appianje dvignil rep samo zato, ker je bil sin nekega brambovca iz Plzna. Na svojihpridigah je prepovedoval, klel, zmerjal, obsojal itd. Ob tem pa se je sprehajalv aksamitu /plišu podobna bombažna tkanina; aksamit z dodanimi srebrnimiali zlatimi nitmi med tkanjem je znan pod imenom brokat/ kot veliki posvetnigospod, se gostil in zabaval, lakomni in na denar nenasitno požrešnipop, ki je gledal samo to, kako bo iz koga iztisnil in izmolzel kaj novcevza krst, pogreb, zvonjenje itd. Tako so namesto pobožnosti izbruhnili splošnopohujšanje, jeza, težave, prepiri itd. Sploh je imel malokdo v čislih njegovenagrobne pridige, pa tudi ni bilo imeti česa v čislih.« (Dačický, 1878: II,
J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)Pred uvedbo protireformacije inrekatolizacije je bila Kutna Horagospodarsko in kulturno cvetočemesto. Reprodukcija bakrorezaiz: Stich, Alexandr, Lunga,Radek (ur.) (2000). Jan Kořínek,Staré paměti kutnohorské 1675, Praha:Naklad atelství Lidové noviny,vložni list med str. 46 in 47.61
Page 1 and 2:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 3:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 9 and 10:
Proti toleranciIgor Ž. ŽagarToler
Page 12 and 13: Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 14 and 15: 12Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 27: II Razprave
Page 67 and 68: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 99: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 102 and 103: 100Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 112 and 113:
110Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
LiteraturaKnjige126Šolsko polje, l
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 153 and 154:
Multikulturalizem in diskurztoleran
Page 155 and 156:
L. Burcar, Multikulturalizem in dis
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Politika ničelne toleranceZdenko K
Page 185 and 186:
Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203:
III Povzetki/Abstracts
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 215:
IV Knjižne recenzije/Reviews
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 231 and 232:
AvtorjiAuthorsIgor Ž. Žagar je š
Page 233 and 234:
Avtorji/Authorscentury, anthropolog
Page 235 and 236:
Avtorji/Authorsnese theory of perce
Page 237 and 238:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?