1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

58Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6napeto mentalno klimo, v kateri so se češki stanovi odločili, da bo treba zorožjem v roki braniti versko svobodo, ki so jo uživali dotlej.Toda tudi to so počeli brez verskega fanatizma. Stanovi so namreč po začetkuvstaje v svojih uradnih proglasih dali vedeti, da ne nameravajo delatisile nikomur katoliške vere zaradi le-te, poleg tega pa so se razglašali celo zaprijatelje vseh katoličanov v čeških deželah, s katerimi da želijo (kot do tedaj)živeti v miru, jih braniti in jim nikakor ne delati nobenih težav pri njihovembogoslužju. Friderik (V.) Pfalški pa je bil po zasedbi češkega prestolaše jasnejši: »Pred Bogom in pred vsem svetom razglašamo, da smo trdno odločeni,da ne bomo nikogar napadli ali stiskali zaradi njegove vere, niti tistih,ki pripadajo katoliški veroizpovedi, če se bodo le držali deželnih zakonov inše posebej Majestáta; zavezujemo se, da bomo ohranili svobodno izvrševanjekatoliške vere.« (Denis, 1931: I, 53.) In tako so se obdržali med njegovimiuradniki tudi ne tako redki katoličani, od katerih pa češki protestantskikralj ni zahteval, da morajo konvertirati, temveč zgolj to, da se odrečejovsiljevanju primata svoje veroizpovedi nad ostalimi. Friderik se je namrečmed svojim kratkotrajnim gospodovanjem v čeških deželah v srednjeevropskoversko in kulturno zgodovino zapisal z za monarha 17. stoletja prej kotne nenavadno mislijo, in sicer z idejo, ki ni daleč od sodobnih predstav o verskopluralni državi, na ravni politične teorije pa zamisli laične države: »Pritrditije mogoče, da po pričevanju Svetega pisma in starih doktorjev vesti nimogoče ne obvladati, ne zvezati, ne prisiliti in da ima to, takoj ko se pričneuporabljati javni ali zasebni pritisk, usodne posledice in da je v različnih kraljestvihta pritisk povzročil prevrate.« 25Jezuiti so proti temu stavili teokratično idejo: krivoverci so hočeš, nočešonstran vsega dvoma podvrženi moči cerkve in papeža. In proti slednjemuso se češki stanovi med vstajo bojevali z dekreti o izgonu Družbe Jezusove izčeških dežel, medtem ko so natančno določili, da naj drugi redovi, ki so vsedotlej mirno prebivali v samostanih, tudi vnaprej uživajo deželni mir in varnost.Poleg tega je bil izgon naperjen proti redu, ne proti posameznikom, stanovipa so poslali celo vojake, da bi jezuitske kolegije in cerkve branili predizgredi ter jih tako obvarovali pred izropanjem.Toda po Beli gori je bila situacija drugačna kot pred odločilnim spopadom– in Carafa je to vedel. Vladarja, ki je pred leti kot deželni knez nekaj podobnegaže izvedel v Notranji Avstriji, ni bilo treba posebej opominjati, danaj s posvetno (po)močjo pomaga versko neubogljive Čehe zopet privesti nazajv naročje rimske cerkve in da je treba pri tem, če ne gre drugače, uporabititudi surovo silo. In o slednjem je, bolj kot o vsem drugem, na zmagoviti katoliškistrani vladalo harmonično soglasje. »Kakor bi posvetni vladarji nikoli25 Annales Ferdinandei IX, 614 (navedeno po: Denis, 1931: I, 54), dostopno na: http://www.bibliothek.uni-augsburg.de/dda/urn/urn_uba000001-uba000199/uba000183/(18. 12. 2010).