1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)v deželah sv. Václava primerjati morda samo s pogromi, ki so posamezne narode(npr. evropske Jude) doleteli v »stoletju skrajnosti«. In v zvezi s tempočet jem se ni mogoče odločiti, kdo nosi večji del odgovornosti: ali šibkivladar, ki je dal cel narod v roke plenilcem in rabljem, ali duhovniki rimskecerkve, ki so z obljubljanjem nebes priklicali na plano najslabše in najboljmračno, kar se je skrivalo v dušah njihovih ovčic, ali tolpa zločincev, katerih»usluge« so za utrditev univerzalnega primata svoje veroizpovedi radi sprejeliin se z njimi onečastili.Po bitki na Beli gori je minilo nekaj mesecev, preden so se katoličanisploh zmogli orientirati v novi situaciji, 21 se je pa v teh mesecih brezvladja tolikobolje znašla okupacijska soldateska, sestavljena iz plena željnih vojaškihpustolovcev iz različnih delov Evrope: »Ko so spoznali, da ni na Češkem nobenegaodpora proti njim več, so se cesarski vojaki zapodili povsod po češkideželi in kradli, ropali, jemali. Pri tem so pregledovali vsak kot, lovili ubogeljudi, jim zavijali vratove, jih mučili in morili z ognjem, da bi izvedeli, kjeimajo skrit denar, tako da je bilo grozno in žalostno o tem govoriti. Povsoden sam av, joj, groza, daj in vzemimo!« (Dačický, 1878: I, 268.)Eden pribočnikov Maksimilijana Bavarskega se je hvalil, da je na tej vojaškiodpravi spravil skupaj 60.000 zlatnikov, dodal pa je še, da je pravi bedaktisti polkovnik ali kapetan, ki si ne bi nabral vsaj pol toliko. Plen, ki so ga vojakisamo v prvih štirih dneh po bitki na Beli gori naropali zgolj v Pragi, jebil ocenjen na dva milijona zlatnikov, v plenjenju pa so generali celo prekašalisvoje žolnirje (Denis, 1931: I, 38). Tako je bil deželam sv. Václava, ki sose mogle za svoje blagostanje zadnjih nekaj stoletij pred Belo goro – z vmesnimburnim obdobjem husitskih vojn – zahvaliti tudi dobro delujoči fevdalniureditvi, spodmaknjen pomemben steber stabilnosti: trdna in učinkovitadeželna uprava. Zavladal je namreč vsesplošni kaos: strahovskega opata, kije potoval na Dunaj, je sredi belega dne napadla roparska tolpa in jo je komajodnesel v najbližje mesto; kardinala Dietrichsteina, upravitelja Moravske, sona poti napadli in oropali neapeljski žolnirji, knezu Liechtensteinu pa so vsami Pragi njegovo palačo povsem »izpraznili« vojaki, in sicer prav oni, kinaj bi jo (ob)varovali pred (iz)ropanjem.Toda Liechtenstein se je takrat ukvarjal predvsem s tem, kako bi kaznovalglave stanovskega upora. Šestega aprila 1621 je namreč dobil ukaz, najda zapreti petdeset vodilnih vstajnikov, katerih večina je lahkomiselno ostalakar v Pragi, ker se je zanašala na obljube, ki jim jih je dal Maksimilijan Bavarski.Po dotlej veljavni deželni ustavi bi jih bilo treba postaviti pred najvišjedeželno sodišče, toda v tem primeru je bila narejena izjema, ki je postalazačetek prakse, da so izjeme uveljavile (novo) pravilo: sklicana je bila poseb-21 Boji s stanovskimi vstajniki so potekali do marca 1622, ko pade Třeboň.53