1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

52Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6rod, ki je tako dolgo žalil cesarsko visokost.« (Denis, 1931: I, 28.) Bavarskivolilni knez Maksimilijan I. sicer ni bil pristaš tolikanj nasilnih sredstev, patudi narave je bil dosti bolj umirjene kot španski grof ali dinamični pustoloveciste narodnosti, toda hudournik maščevalnega opoja z zmago nad Čehije začel tudi tega treznega moža odnašati s sabo. Ferdinandu je pisal: »VsemogočniGospod se je naklonjeno ozrl na svojo cerkev, premagal njene sovražnikein strl njihovo moč. Bil sem prisoten, udeležil sem se tudi boja, todazmagal je Bog in njemu gre vsa čast. Ali bi bili torej vredni njegove milosti, čebi pokazali strahopetno benevolenco do premaganih?« (Ibid.)Toda na začetku se je zdelo, da so naleteli treznejši glasovi pri Ferdinanduvseeno na bolj odprto uho od bojevitih tonov: prve presoje stanja so kazalev smeri nadaljevanja politike, ki je bila prekinjena s stanovsko vstajo –privilegije reformiranih veroizpovedi bo treba omejiti, radikalne sekte bodoizpulili iz dežel svetováclavske krone, končni cilj, tj. obnovo katoliške verskeenovitosti dežel in kraljestev pod habsburškim žezlom, pa je Ferdinand videluresničen šele v daljni oz. nedogledni prihodnosti.Zdi se, da je bil Ferdinand dosti prešibka osebnost, da bi si sam zamislilplan uničenja zgodovinskega češkega naroda, do česar je v slabem deset letjumed 1620 in 1629 v resnici prišlo, pa tudi, da bi tako uničenje lahko preprečil.Na začetku se ni zavedal dometa svojih mandatov proti češkim protestantomkakor tudi ne resničnega trpljenja, ki ga je v deželah sv. Václava povzročalaod njega najeta soldateska katoliške Lige, ki je bolj kot na okupacijskovojsko spominjala na toplo divjih razbojnikov. Zaradi vstaje protestantskihstanov pa se je morda čutil tudi odvezanega krivde za njihovo trpljenje, polegtega pa je imel po zmagi nad njimi kot vladar nove dolžnosti – in predstavnikizmagovite rimskokatoliške ecclesiae militans so se krepko potrudili, da nate obveze niti po naključju ne bi pozabil.Skladno z običajnim postopanjem Rima v podobnih primerih se je kurijatudi tokrat zadovoljila zgolj z določitvijo generalnega kurza in programa,realizacijo pa je nato prepustila posvetni oblasti, kar ji je omogočilo črpatiiz nasilja, ki je bilo tako povzročeno. Tako je tudi Ferdinand svojim uradomzgolj nakazal splošni cilj in naravnal kompas, nato pa z velike oddaljenostiopazoval njegovo doseganje. In ravno slednje je bilo za Češko kraljestvousod nejše kot najbolj krvava okrutnost pri kaznovanju vstajnikov: Ferdinandje namreč dežele svetováclavske krone prepustil na milost in nemilostv roke pogoltnih pustolovcev, ki so se namenili iz velike sreče, da se jim je vmošnjo zakotalilo zlato jabolko, iztisniti kar največ – zase.Po spremembi strukture premoženja, po eksodusu prebivalstva, po zategadeljspremenjeni etnični stratifikaciji ter nazadnje po menjavi vsega kulturnegamiljeja celotnega ozemlja je moč protireformacijo in rekatolizacijo