1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

42Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6trebne obrede (npr. poroča in pokopava). Nadvojvoda se ni dal pregovoritiin je leta 1578 ponovno izdal strog ukaz, da mora Knafelj iz Kranja. Tako jesled nji odšel na Brdo in tam v kapeli opravljal protestantsko bogoslužje, Kranjčanipa so ga hodili poslušat: ob neki priliki je imel menda kar 1800 obhajancev.Nadvojvodo takšno stanje seveda ni prav nič veselilo, zato je pisalAdamu baronu Egkhu na Brdo, naj vendar poskrbi, da Kranjčani ne bodoromali na njegovo posest, kranjskim meščanom pa je zažugal in jim ponovnoprepovedal poslušati nekatoliške pridigarje. Toda dotični niso pokazali kajprida volje ukloniti se zahtevam svojega vrhovnega posvetnega gospoda. Njegoveukaze so jemali precej zlahka, tako da je Knafelj z družino večkrat prišelv Kranj, tam krščeval in celo pokopaval na pokopališču župnijske cerkve;pridigal je v svoji hiši, na kateri je imel v portal vgraviran moto Hie BärtelKnäffel Prädikant. Mein Stärgkh steht in Gottes Handt (Gruden, 1912: 720).Zaradi takšnega razmerja moči, ko je rezultanta sil še kazala v protestantskosmer, so si slednji jemali marsikatero svoboščino, ki si je drugače ne bimogli. Tako se je ob različnih priložnostih, tako cerkvenih kot posvetnih,oglasila protestantska pesem, nekateri kranjski izpovedovalci »prave, starevere krščanske« pa so se menda na ves glas smejali in se norčevali iz katoliškegaduhovnika Mrcine, ko je na Kristusov vnebohod vodil tradicionalno procesijos svetim rešnjim telesom (ibid.). Mrcina se je nadvojvodi na ravnanjeprotestantov pritožil – da mu le-ti nagajajo. Seveda tudi nadvojvoda ni ostalgluh za pritožbe vikarja Mrcine in kranjskih hišnih posestnikov rimskokatoliškevere. Zato je ukazal zapreti sodnika Junauerja ter še tri druge meščane,v Kranj pa je poslal deželne komisarje, ki naj celo reč preiščejo. Zadevase je končala tako, da so komisarji pravico prisodili protestantski strani, petglavnih pritožnikov izmed katoličanov pa je sodnik, ki je bil do nadaljnjegazopet v sedlu, pognal skozi mestna vrata (več v: Vinkler, 2006 b: 514–517).Ferdinand II.: protireformacija in rekatolizacija vcislajtanskem delu Habsburške monarhijeOpisano stanje – katoliški deželni knez proti vsaj deloma reformiranimstanovom – je trajalo do nastopa Ferdinanda Štajerskega, kasneje ogrskega inčeškega kralja ter rimskega cesarja Ferdinanda II. Ta je bil poslušen sin svojegaočeta, nadvojvode Karla. Izvršil je namreč njegov verski in politični testament,da naj kot vladar habsburške Notranje Avstrije ob primerni priložnosti,po možnosti pa kolikor moči naglo, izkorenini seme reformacije v svojihdeželah. Tako se je kot deželni knez, kasneje pa kot češki kralj in rimski cesarv srednjeevropsko cerkveno, politično in kulturno zgodovino trajno vgraviralpredvsem z dvema sorodnima in med seboj povezanima dejanjema. Vslovenski in češki zgodovinski zavesti je ostal namreč znan po a) brezkom-
J. Vinkler, »Medkulturni dialog« Evropske komisije kot nova verskatoleranca in patent Jožefa II., imenovan »tolerančni« (1781)Olje na platnu, ki je nastalo okoli leta 1614, Ferdinanda II. prikazuje kot bojevnika.Monarh je v svojih dednih deželah in v Češkem kraljestvu zastran vprašanjvere uveljavil ius reformandi illimitatum in tako iz srednjeevropskega prostora zaskoraj dve stoletji — do TP Jožefa II. — izgnal versko pluralnost, ki je habsburškededne dežele, predvsem pa Češko kraljestvo označevala v 16. stoletju.promisnem zatrtju reformacijskega gibanja v svojih dednih deželah NotranjeAvstrije (na Koroškem, Štajerskem in Kranjskem), kjer je živel pretežni delslovensko govorečih prebivalcev, b) po še radikalnejšem izkoreninjenju neka-43
Page 1 and 2: Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 3: Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 6 and 7: Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 9 and 10: Proti toleranciIgor Ž. ŽagarToler
Page 14 and 15: 12Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 27: II Razprave
Page 67 and 68: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 95 and 96:
J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 97 and 98:
Page 99:
Page 102 and 103:
100Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
LiteraturaKnjige126Šolsko polje, l
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 153 and 154:
Multikulturalizem in diskurztoleran
Page 155 and 156:
L. Burcar, Multikulturalizem in dis
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Politika ničelne toleranceZdenko K
Page 185 and 186:
Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203:
III Povzetki/Abstracts
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 215:
IV Knjižne recenzije/Reviews
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 231 and 232:
AvtorjiAuthorsIgor Ž. Žagar je š
Page 233 and 234:
Avtorji/Authorscentury, anthropolog
Page 235 and 236:
Avtorji/Authorsnese theory of perce
Page 237 and 238:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?