1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

40Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6ath leta Christi, in tako tudi po položaju branilec (rimskokatoliške) vere predmuslimani, glavno kolateralno škodo pa leto za letom trpijo zlasti kranjski inštajerski deželani. Njihovo plemstvo tako na deželnih zborih odobrava vojnedavke in je tudi tisto, ki si mora bolj ali manj redno vsako leto nadevati oklepe,si opasovati orožje in nato jezditi proti turškim silam, ki v drugi in zadnjitretjini 16. stoletja, ko Osmanskemu cesarstvu vladajo Sulejman Veličastni(1520–1566), Selim II. (1566–1574), Murat III. (1574–1595) in MehmedIII. (1595–1603), praktično vsako leto (tudi večkrat) napadajo jugovzhodnomejo okcitanske Evrope.Turška nevarnost in bruška pacifikacijaDeželni knez Karel je tako proti Turkom nujno potreboval denarne invojaške pomoči stanov, zato se ni mogel preveč izpostavljati, seveda pa so situdi protestantski stanovi prizadevali za praktično, toda tudi za pravnoformalnouveljavitev nove vere. Na politični šahovnici so proti katoliškemu deželnemuknezu spretno igrali z docela realno nevarnostjo osmanskega imperijana južnih mejah, pred čigar četami so morali notranjeavstrijski plemičipoleg svojih ogrskih tovarišev prvi braniti evropski Zahod. In to leto za letom.Strah pred bojevitim islamskim polmesecem (Vinkler, 2009: 570, 571,584–590) je bil v drugi polovici 16. stoletja tako velik, da je moglo koroško,štajersko in kranjsko deželno plemstvo luteranske vere iz tega naslova črpatikrepke obresti, čeprav je bil njihov deželni knez odločen katoličan. Nanj sonajbolj pritiskali zlasti tedaj, ko so se utegnili v Vojni krajini pojaviti kar najboljštevilni prapori z belim polmesecem.Tako je npr. leta 1578 osmanska vojska oblegala Metliko, ki je bila edennajpomembnejših »logističnih« centrov Vojne krajine, jo nazadnje tudi zasedla,pobila okrog 2000 ljudi, ostale pa odgnala v ujetništvo in suženjstvo.Nadvojvoda Karel je bil tedaj pri obrambi svojih dednih dežel v celoti prepuščenlastnim silam – domačemu deželnemu plemstvu, ki pa je bilo razenkatoliških cerkvenih dostojanstvenikov v precejšnji meri drugačne veroizpovedikot deželni knez. In tako je prišlo februarja 1578 na deželnem zboru vBrucku do največje politično-verske koncesije, kar jih je luteransko plemstvoNotranje Avstrije kdajkoli doseglo. Karel je od stanov pričakoval, da bodoreorganizirali obrambo na mejni črti, da bodo dovolili vojni davek za dobopetih let, da bodo pripravili večjo vsoto denarja za nujne primere ali vsaj poiskaliprimerne načine, da bi ta denar dobili, da bodo sestavili vojni svet,priskrbeli oborožitev, strelivo, hrano in oskrbo za trdnjave v mejnem pasu– in da se o verskih vprašanjih sploh ne bodo pogovarjali (Gruden, 1912:622, 663). Toda protestantsko plemstvo je svojemu deželnemu knezu postavilozanj precej neprijeten pogoj: svojim deželanom mora zagotoviti, da v veroizpovedovanjune bo nadlegovan nihče, ki priznava augsburško konfesijo.