1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6Dežele ogrske krone v letu izida prve slovenske knjige (1550). Določil augsburškegaverskega miru, in tako tudi načela cuius regio, eius religio, Turki na ozemljihpod lastno upravo niso uveljavljali.ne pravico izpovedovati katero koli veroizpoved, in to tako na kraljevi zemljikot celo na zemlji praškega nadškofa in samostanov. Tako je na Češkem, Moravskemin v Šleziji skoraj dvesto let obstajal prostor bolj ali manj modernopojmovane verske svobode in spoštovanja med posameznimi veroizpovedmi(Vinkler, 2006 a: 17–19).Na Ogrskem je bil položaj zaradi turške zasedbe in zavoljo političnegarazkola pri spopadu za svetoštefansko krono (Ferdinand I. – Jan grof Zapoljski;Mannová, 2005: 114–123) še bolj zamotan, kajti na ozemlju, ki se je nahajalopod žezlom turškega sultana (v 16. stoletju skoraj dve tretjini Ogrske),določila augsburškega verskega miru niso imela nikakršne moči. So pa tammuslimani in kristjani različnih veroizpovedi uživali blagodati pax ottomanica,pripadniki reformiranih cerkva pa neredko tudi neprikrite simpatije islamskihprebivalcev Ogrske (Almond, 2009: 158–161). In tako so se zaraditurške antipatije, ki je bila usmerjena proti Habsburžanom prijazni katoliškicerkvi, ter zaradi relativno visoke verske strpnosti Osmanskega imperijanapram neislamskim veroizpovedim reformirane cerkve ukoreninile brezvečjih ovir. 1111 Omenjeno ilustrira tudi življenjska zgodba Trubarjevega sopotnika Pavla Wienerja (1495–1554),rojenega v Kranju, ki se je iz katoliškega kanonika prelevil v reformnega pridigarja, doživel natopod ljubljanskim škofom Urbanom Tekstorjem obtožbo zaradi herezije, bil izgnan iz avstrijskihdežel, kariero pa sklenil kot evangeličanski superintendent oz. škof v Sibiuju na Sedmograškem.38