1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6V potolerančnem času postavljene protestantske cerkve so že s svojo arhitekturoopozarjale na naravo verske tolerance in na podrejenost toleriranih veroizpovedidominantni religiji Habsburške monarhije – rimskokatoliški. Novosezidanibožji hrami namreč niso smeli imeti zvonika in zvonov, pa tudi portala z vrati,značilnimi za sakralne arhitekture, ne. Na sliki je tolerančna protestantska molilnicav Brežah na Koroškem (avtor fotografije: Johann Jaritz).ravskem, 31. marca 1783 je bil izdan Sistematica gentis Judaicae regulatio (vlatinskem jeziku) za žide na Ogrskem, 27. junija 1785 so dobili tudi galicijskijudi svoj zakonodajni predpis, Židovski sistem, 7. maja 1789 pa še Židovskired (več v: Melmuková, 1999: 38–41).Kaže pa poudariti večkrat spregledovano dejstvo: toleranca za evangeličane,kalvince, pravoslavce in jude ni pomenila enakopravnosti s rimskokatoliškocerkvijo, ki je, kot je jasno razvidno iz TP, ostala vladajoča oz. dominantnareligija Habsburške monarhije. TP pomeni zgolj s cesarjeve stranisankcionirano dopustitev (Duldung) (Zinnhobler, 1981: 5) in izrecen spregleddoločenih dejanj, ki so bila vse od uveljavitve protireformacije v SrednjiEvropi zvezana s podajanjem rimskokatoliško versko obarvane prisege (npr.mojstrska, meščanska prisega ...) in z dosego določenih položajev v zgodnjenovoveškidružbi (status meščana in mojstra, deželna/državna uradniškaslužba). Da pri TP ne gre za nikakršno enakopravnost različnih pogledovna horizonte transcendentalnega, temveč zgolj za vladarjevo dopustitev štirihnerimskokatoliških veroizpovedi, se razodeva predvsem v prvem členuTP, ki opredeljuje (simbolični) status sakralnih stavb toleriranih veroizpovedi.Kjer, za razliko od npr. Severne Ogrske (današnje Slovaške), Bukovineali Sedmograške, te še niso obstajale in so jih v potolerančnem času postavi-34