1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

28Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6Odstotek vprašanih, za katere je bila sintagma medkulturni dialog pomenskonedoločljiv oz. prazen skupek glasovnih označevalcev brez označenca,je bil kajpak v določeni korelaciji s socialnimi in demografskimi značilnostmirespondentov, gibal pa se je med devetnajstimi odstotki v Sloveniji,dvajsetimi v Luksemburgu in na Portugalskem ter kar štiriinpetdesetimi naMadžarskem (ibid.). 3 Največjo težavo s prepoznavanjem miselne podstati poimenovalnenovotvorbe so imeli najmanj izobraženi. Toda semantika izrazamedkulturni dialog se je izkazala kot precej trd intelektualni oreh tudi za šolanerespondente, kajti tudi med temi je bila kar četrtina (23 %) takšnih, kisi z izrazom pri najboljši volji niso znali prav pomagati in ga pojasniti (ibid.).Pa tudi za tisti dve tretjini respondentov, ki so ob omenjeni sintagmizmogli artikulirati kakršno koli kolikor moči urejeno in smiselno definicijo,se je medkulturni dialog izkazal za poimenovalno precej izmuzljivo reč.Respondenti so namreč omahovali med pomenskimi polji: a) komunikacijamed različnimi skupnostmi, b) transnacionalno sodelovanje, izmenjava, c)sobivanje, poznavanje in razumevanje različnih kultur, d) kulturni dogodki,e) sobivanje in kulturna raznolikost, f) skupna evropska kultura, g) spoprijemanjez jezikovno raznolikostjo, h) toleranca, enake pravice, i) izobraževanje,izmenjava informacij in idej, j) dialog na področju politike in ekonomije,k) imigracija, manjšine in celo l) ohranjanje tradicije (ibid.).Toda tako za anketnimi odgovori laičnih respondentov kot za uradniškosuhimi deklaracijami načrtovalcev evropske notranje in zunanje politikese, kot se zdi, kot nek komaj opazen, pa zato tolikanj bolj vztrajen fantomves čas, čeprav ne poimenovan s svojim zgodovinskim in uveljavljenimoznačevalcem – verska toleranca –, 4 prikazuje zadrega, kako predvsem iz nekajmilijonov angleških, nemških in francoskih muslimanov, ki so kajpakevropski državljani, toda tudi davkoplačevalci in volilci, narediti integriraneEvropejce. Slednje namreč takoj implicira ne samo enakost pred zakonom,ki naj bi bila vsem državljanom EU ne glede na poreklo, spol, vero, etničnopripadnost, raso, barvo kože ... po definiciji itak zagotovljena, temveč najširšespoštovanje njihove kulturne/verske drugačnosti od dominantnega, doz-3 Podobno je bilo v Estoniji (52 %) in Romuniji (50 %), toda tudi na Malti, kjer ni kar 47 % vprašaniho medkulturnem dialogu vedelo nič (ibid.)4 Pisci uradnih tekstov oblastnih struktur Evropske unije so se, kot se zdi, zastran zgornjega na vsepretege izogibali poimenovalni neposrednosti. Toda kljub najbrž skrbno premišljenemu izogibanjuterminu toleranca so vendarle na naslednji način določili referenčni okvir »medkulturnega dialoga«:»The combined effect of the successive enlargements of the European Union (EU), the increasedmobility resulting from the single market, old and new migratory flows, more significant exchanges withthe rest of the world through trade /oba poudarka J. V./, education, leisure and globalisation in general,is increasing interactions between European citizens, and all those living in the EU, and the variouscultures, languages, ethnic groups and religions in Europe and beyond.« Decision No 1983/2006/EC of the European parliament and of the Council of 18 December 2006 concerning the European Year ofIntercultural Dialogue (2008).