1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6poosebljenje tujosti, napačnosti, oporečnosti ali nevarnosti, še dovoljeno bivanjez gostiteljem, ne da bi bila pri tem ogrožena eksistenca gostitelja samega«.Sama vpeljava in uporaba izraza, kot je toleranca, tako neposredno evocirain performativno udejanji obstoj nečesa, kar naj bi bilo domnevno žesamo po sebi kontaminirajoče oziroma nevarno ali pa povsem tuje in nesprejemljivo,vendar do določene mere hkrati tudi obvladljivo in s tem v svojemobstoju pogojno dopustno, v kolikor je lahko regulirano in na vsakem korakupo potrebi ustrezno sankcionirano. Toleranca tako predpostavlja obstojnečesa, kar naj ne bi bilo niti dobrodošlo niti zaželeno, pri čemer pa ostaja vdružbeni moči tistega, ki tolerira, da prosto določa in še dopušča, kako in vkolikšnem obsegu bo potekala pripustitev in inkorporacija tako označenegadrugega. Toleranca torej ni nevtralen ali miroljuben koncept sožitja, kot se zdina prvi pogled, saj v svojem jedru nosi vpise »moči, avtoritete in normativnosti/poudaril Igor Ž. Žagar/ (str. 154–155).Jacques Derrida izpostavlja, da toleranca tako v osnovi nastopa kot »nasprotjegostoljubnosti« in zgolj kot oblika »dobrodelnosti«. Medvrstičnovpeljuje noto superiornosti, ki jo pripenja tistemu, katerega privilegirana pravicaje, da lahko tolerira, saj naj bi po tej logiki slednji predstavljal in govorils pozicije mišljenja in praks, ki naj bi imele status obče veljavnosti in univerzalnostinasproti tistemu, ki je zaradi podeljenega mu statusa toleriranegana ta način tudi izgrajen in označen za obliko partikularnosti, parcialnostiin posledično odklonskosti od tega, kar naj bi štelo za normativno obliko bivanjskosti(str. 139). V tem smislu toleranca tako ni le pokroviteljska gesta,temveč deluje predvsem kot izkaz moči in prisvajanje avtoritete, saj tisti, kitolerira, sam ni nikoli podložen toleranci. Slednjo kvečjemu podeljuje pravna osnovi diskurzivnega trika, ki toleriranega izgrajuje za posebno zaznamovanoali manjšinsko skupino in torej za nekaj partikularnega ter odklonskega,na osnovi česar je toleriranemu diskurzivno odvzeta možnost, da bi tudisam lahko bil izvor tolerance. Tolerirani – za razliko od tistega, ki tolerirain si v tem procesu pravzaprav aktivno prisvaja, podeljuje in utrjuje pozicijodom nevne obče veljavnosti in univerzalnosti povedanega in udejanjenega –v tem hierarhično postavljenem odnosu ne le da ni upravičen do tega, da lahkotolerira, ampak je sam obravnavan tudi kot nezmožen tolerance. Zvedenna raven partikularnosti je tolerirani kot predmet tolerance premeščen izvenpolja univerzalnosti in obče veljavnosti, kar ga v istem zamahu diskurzivnopostavlja, kot opozarja Wendy Brown, ne le za tistega, ki je potreben tolerancein ki kliče po njej, temveč sovpadno s tem manevrom hierarhiziranja tudi»za nižjo obliko življenja«. Prakse tolerance tako zaznamuje na eni stranipodeljevanje in uveljavljanje osrednjega statusa normativnosti tistih, ki tolerirajo,in obrobnega, liminalnega statusa tistih, ki so tolerirani. Na ta način20
Igor Ž. Žagar, Uvodnik: Proti tolerancise znotraj diskurza tolerance po tihem vrši hierarhično vzpostavljanje in strukturalnoutrjevanje pozicij nadpostavljenih in podrejenih subjektov /poudarilIgor Ž. Žagar/ (str. 155–156).Toleranca, ki v liberalnem pluralizmu velja za vrsto pravičnosti, pomenljivotemelji na ohranjanju obstranskosti tistih, ki jim je ta diskurz namenjen;v tej poziciji pa sta jim vidnost in pozornost namenjeni največkrat le v oblikipotencialne nevarnosti, ki naj bi jo predstavljali za civilno in politično tkivodružbe. Zato dejstvo, da diskurz multikulturalizma za svoj osrednji postulatjemlje prav prakse tolerance, slednjega postavlja v novo luč, saj nehote kaže,da gre pri multikulturalizmu za »nekaj drugega kot za zgolj srečno skupnostrazličnosti« (str. 156).Diskurz tolerance tako v ozadje umakne in odmisli družbenozgodovinskiter politično-ekonomski kontekst nastanka in reguliranja identitet multikulturnihdrugih znotraj novega vala prisilnih migracij ter zabriše slediideoloških mehanizmov, ki so neposredno vpeti v proizvajanje družbenopomenskihrazlik, na osnovi katerih poteka vzpostavljanje in pozicioniranjeetniziranih drugih kot marginalnih in nesovpadnih subjektov. Diskurz tolerance,ki gradi na esencialističnem pojmovanju identitete kot nespremenljivedanosti /poudaril Igor Ž. Žagar/, tako ne upošteva procesov, skozi katere potekaizgradnja identitet oziroma s tem povezano vpisovanje projiciranih razlikin vzpostavljanje odklonske drugosti. Konstruirano drugost, s celotnimnaborom projiciranih lastnosti, ki je izgnetena skozi presečišče družbenopolitičnihdejavnikov, jemlje za izvorne identitete posameznikov (str. 157).Politična kategorija rase s tem ni ovržena, marveč le konceptualno preoblikovana.Kultura in ne več biološki rasizem nastopa kot nova oblika vzpostavljanjadiferencialnih razlik in hierarhij v odnosu med tolerirajočimi gostiteljiin nezaželenimi, a ekonomsko nujno potrebovanimi multikulturnimidrugimi /poudaril Igor Ž. Žagar/. Zato Balibar tudi govori o t. i. kulturnemrasizmu oziroma »rasizmu brez ras«: Današnji rasizem, ki se /…/ osredotočana imigracije, ideološko spada v okvir »rasizma brez ras«. /…/ To je rasizem,katerega glavna tema ni biološka dednost, ampak nepremagljivost kulturnihrazlik. To je rasizem, ki na prvi pogled ne predpostavlja superiornosti določenihskupin ali ljudstev v odnosu do drugih, ampak »zgolj« škodljivost odpravljanjameja, nekompatibilnost življenjskih stilov in tradicij.Zdenko Kodelja se v krajši študiji Politika ničelne tolerance loteva tolerancev šoli. Ugotavlja, da ima izraz »ničelna toleranca« v različnih kontekstihsicer različen pomen, vendar ničelno toleranco kljub različnim opredelitvamin razumevanjem v okviru izobraževanja po navadi razumemo kot odziv nanasilje v šolah (str. 179).21
Page 1 and 2: Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 3: Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 6 and 7: Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 9 and 10: Proti toleranciIgor Ž. ŽagarToler
Page 14 and 15: 12Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 27: II Razprave
Page 67 and 68: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 73 and 74:
J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99:
Page 102 and 103:
100Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
LiteraturaKnjige126Šolsko polje, l
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 153 and 154:
Multikulturalizem in diskurztoleran
Page 155 and 156:
L. Burcar, Multikulturalizem in dis
Page 157 and 158:
Page 159 and 160:
Page 161 and 162:
Page 163 and 164:
Page 165 and 166:
Page 167 and 168:
Page 169 and 170:
Page 171 and 172:
Page 173 and 174:
Page 175 and 176:
Page 177 and 178:
Page 179 and 180:
Page 181 and 182:
Page 183 and 184:
Politika ničelne toleranceZdenko K
Page 185 and 186:
Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 187 and 188:
Page 189 and 190:
Page 191:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203:
III Povzetki/Abstracts
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 215:
IV Knjižne recenzije/Reviews
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 231 and 232:
AvtorjiAuthorsIgor Ž. Žagar je š
Page 233 and 234:
Avtorji/Authorscentury, anthropolog
Page 235 and 236:
Avtorji/Authorsnese theory of perce
Page 237 and 238:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?