1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Igor Ž. Žagar, Uvodnik: Proti tolerancirazumevanje tega, kakšne vrste politični diskurz je pravzaprav toleranca, skatero se vse bolj na rob odriva in nadomešča neki drugi diskurz, tj. diskurzenakosti in solidarnosti. Kakšnemu namenu torej služita multikulturalizemin toleranca? (Str. 149–150.)Multikulturalizem, ki ga spremlja diskurz tolerance, se je prvič pojavilkot oblika sistematično vodene, institucionalno in zakonsko podprte državnepolitike v Avstraliji in Kanadi v 80-ih letih prejšnjega stoletja, se v 90-ih dokončno zakoreninil v ZDA in v Veliki Britaniji in se na prehodu v 21.stoletje dodobra uveljavil tudi kot del zakonodajne in širše institucionalneprakse znotraj Evropske unije, še zlasti v njenih zahodnoevropskih članicah.Multikulturalizem kot vrsta koncepta in dejanske prakse nastopa kot edenod prevladujočih načinov, s pomočjo katerega se vrši navidezno spravljivaoblika upravljanja s prebivalstvom in njegovo raznolikostjo v metropolitanskihjedrih nekdanjih imperijev – kjer se je po drugi svetovni vojni »gibanjepopulacij med nekdanjimi kolonijami in metropolami zasukalo v nasprotnosmer« – kot tudi v njihovih nekdanjih kolonialno poseljenih periferijah inv dandanašnjih osamosvojenih centrih, npr. denimo prav v ZDA, Kanadi inAvstraliji. Hkrati pa multikulturalizem prerašča v vrsto »globalnega diskurza«,saj zajema tudi novonastajajoče diaspore in načine njihovega pozicioniranjav odnosu do evro-atlantskih nacionalnih držav »gostiteljic«, ki sohkrati tudi center neoliberalnega kapitalizma (str. 150).Institucionalno promovirani multikulturalizem s svojimi praksamivključevanja in tolerance etniziranih drugih tako predstavlja novo etapo innadaljevanje projekta asimilacije, kjer vključevanje drugače izgrajenih, tokratna principu »skorajda, vendar ne povsem skriti normi enakih«, potekana način njihove ponovne marginalizacije in getoizacije. Kot institucionalnapolitika multikulturalizem tako temelji na med seboj navidezno nasprotujočihsi praksah in učinkih (str. 153).Ker gre pri institucionalnem multikulturalizmu za simbolično in površinskosprejemanje drugega, ima to za posledico na eni strani eksotizacijoetniziranega drugega in na drugi vpeljavo ter legitimizacijo diskurzatolerance v rokah predstavnikov središčno postavljene skupine. Prav s pomočjoslednjega poteka tudi izgradnja hierarhičnega in le navidezno merodajnegaodnosa do drugače obravnavanega in s tem odklonsko označenegadrugega.Toleranca namreč pomeni nekoga ali nekaj prenašati oziroma trpeti in dodoločene meje dopuščati; s seboj nosi negativne podtone, ki jih vgrajuje v izgradnjoin s tem obravnavo tistega, kar naj bi bilo tolerirano /poudaril Igor Ž. Žagar/.Kot izpostavlja Wendy Brown, toleranca v osnovi namreč pomeni določitevin ohranjanje »zgornje meje, do katere je tistemu, ki je obravnavan za19