1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

198Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6določujoči, ta imaginarij določa poln pomen. To je nezadostnost te poetike, njenaodsotnost ali zanikanje, ki bosta ustvarila manko. Mišljenje Drugega je jalovobrez Drugosti mišljenja.« (Glissant, 1990: 168.)In ta pot, ki jo nakazuje osebni zaimek »mi«, s tem ko zaobseže avtorjain njegovega bralca, ta »mi« postane »jaz« dejanja:»Mišljenje Drugega je velikodušnost, ki me pripravi do tega, da sprejmem načeloDrugosti, predstavo, da svet ni narejen iz enega kosa in da ne obstaja samo enaresnica, ki je moja resnica. Toda mišljenje Drugega me lahko naseli, ne da bi mepremaknilo na poti, ki ji sledim, ne da bi me ‚odmaknilo‘, ne da bi me spremenilo.To je etično načelo, glede katerega bi mi zadostovalo, da ga ne bi kršil. Drugimišljenja je to premikanje sámo. V tej smeri moram delovati. To je trenutek,ko spreminjam svojo misel, ne da bi se odrekel njenemu deležu. Spreminjam insem spremenjen. Tu gre za estetiko vrtinčenja, kjer etika, ki ji ustreza, ni danavnaprej.« (Ibid., 169.)V katerih krajih?Prednostno mesto Glissantove misli je seveda poezija:»Kritični duhovi, ki bolj razdvajajo kot analizirajo, razglašajo ali napovedujejozaton poezije. Ta naj ne bi več ustrezala okoliščinam sodobnega življenja. Vnjej naj bi bilo nekaj zastarelega glede na na<strong>si</strong>lnosti in prenagljenosti modernegačasa. O tem se odvija tradicionalna razprava od tedaj, ko se je zazdelo, da je zahodnirazum pesniško ustvarjalnost, ki naj bi bila v državi odveč, ločil od znanstvenegaspoznanja, natančno vpisanega v dramo njenega razvoja. Vprašanje je zmerajisto in pojavlja se v istem kontekstu: Poezija, čemu služi? … poezija ni zabava,prav tako tudi ni razkazovanje čustev ali lepote. Oblikuje namreč tudi spoznanje,ki mu staranje ne more priti do živega.« (Ibid., 95.)To navezanost na vlogo poezije pri Glissantu spremlja tudi spodbuda,da se opre na očarljiva medjezikovna razmerja. Odgovor, ki nam ga ponuja,uteg ne slehernemu posamezniku priskrbeti še dosti snovi za premlevanje.Zasluga te navezanosti je tudi v tem, da je postavila vprašanje učenja jezikovin da je vsem pedagogom ponudila, da se odločijo med možnostma:»Živeti zaprto ali se odpreti k drugemu«: to je alternativa, na katero skušajoomejiti sleherno ljudstvo, ki je zahtevalo pravico do sporazumevanja v svojemlastnem jeziku. »Ali govorite ‚univerzalni‘ jezik ali pa vsaj jezik, ki skušato postati, in ste soudeleženi v življenju sveta. Lahko pa se umaknete v svojlasten jezik, ki ni primeren, da bi ga s kom delili; tedaj se odrežete od svetain sami jalovo životarite v svoji domnevni identiteti.« (Ibid., 117.) S PoetikoOdnosa se je oblikovala misel, da govoriti svoj jezik in se odpirati jeziku drugegani več alternativa: »Jaz ti govorim v tvojem jeziku, razumem pa te v svojemjeziku.« Ustvarjati v kateremkoli danem jeziku predpostavlja, da gojimo
M.-H. Estéoule-Exel, Poetika Odnosa: nauki Éduarda Glissanta,pesnika, od Karibov do Vse-Svetanemogočo željo po vseh jezikih sveta. Totaliteta nas kliče od daleč. Vsako literarnodelo se danes navdihuje pri njej.In za konec prisluhnimo sklepu: »Onkraj ostrih spopadov z vsemi nadvladamiin za osvoboditev domišljije se odpira povečano polje, kjer se nas polastivrtoglavica. Toda to ni vrtoglavica, ki naznanja apokalipso in zrušenjeBabilonskega stolpa. To je začetni pretres v soočenju s to možnostjo. V vsehjezikih obstaja možnost, da zgradijo stolp.« (Ibid., 121–122.)Sprejmimo jo v upanju, da se bo uresničila.Prevedla Jelka Kernev ŠtrajnLiteraturaDerrida, J. (1987). Psyché. Invention de l‘autre. Pariz: Galilée.Foucault, M. (2001, <strong>1.</strong> izd.: 1994). Dits et Ecrits II, 1976–1988. Pariz: Gallimard.Glissant, É. (1990). Poétique de la relation. Pariz: Gallimard.Glissant, É. (1996). Introduction à une Poétique du divers. Pariz: Gallimard.Glissant, É. (1997). Traité du Tout-Monde. Pariz: Gallimard.199
Page 1 and 2:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 3:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 9 and 10:
Proti toleranciIgor Ž. ŽagarToler
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
12Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 27:
II Razprave
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 67 and 68:
J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99:
Page 102 and 103:
100Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116 and 117:
Page 118 and 119:
Page 120 and 121:
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
LiteraturaKnjige126Šolsko polje, l
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151: Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 153 and 154: Multikulturalizem in diskurztoleran
Page 155 and 156: L. Burcar, Multikulturalizem in dis
Page 183 and 184: Politika ničelne toleranceZdenko K
Page 185 and 186: Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 191: Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 194 and 195: 192Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 203: III Povzetki/Abstracts
Page 215: IV Knjižne recenzije/Reviews
Page 231 and 232: AvtorjiAuthorsIgor Ž. Žagar je š
Page 233 and 234: Avtorji/Authorscentury, anthropolog
Page 235 and 236: Avtorji/Authorsnese theory of perce
Page 237 and 238: Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?