1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

L. Burcar, Multikulturalizem in diskurz tolerance v dobiglobalnega kapitalizma in neorasizmapleksni vzvodi in mreže družbeno-institucionalnih diskurzov in razmerjamoči, vključno z ekonomskimi dejavniki, temveč le posamezniki središčneskupine. Vzrok za nastalo situacijo in posledično trpljenje etniziranega drugegadiskurz tolerance tako prikazuje kot le in zgolj posledico osebne drže ins tem individualnega odnosa, ki naj bi ga imeli nekateri posamezniki središčneskupine do etniziranega drugega. Ker diskurz tolerance za srž celotnegaproblema in ne za njegovo posledico predstavlja nestrpen odnos posameznika,rešitev ponuja v privzgajanju strpnosti, ki naj bi po tej logiki kar sama posebi odpravila raznolike družbene, ekonomske in politične tegobe, s katerimiso se prisiljeni soočati etnizirani drugi (Brown, 2006: 142).Ravno s tovrstnim umikom in redefinicijo političnega na raven osebnegain zasebnega ali pa z naturalizacijo in kulturalizacijo tega, kar so v resnicidružbeno proizvedene razlike in konflikti, pride do izraza vloga tolerancekot osrednjega regulativnega diskurza liberalnih demokracij. Diskurztolerance, za katerim stoji vrsta depolitizacijskih učinkov razumevanja družbeno-političnihproblematik, povezanih s produkcijo odklonskega drugega,tako zahteve po pravičnosti za etnizirane ali kako drugače odklonsko poustvarjenedruge nadomešča kvečjemu z izkazovanjem spoštovanja do tega,kar poslej nastopa kot esencialistično poustvarjeno razumevanja drugih, panaj si gre za njihovo kulturo, religijo ali spolne prakse; konkretne političnein strukturalne rešitve pa nadomešča zgolj s spremenjenim individualnimodnosom ali z zvišanim tolerančnim pragom do še vedno esencialistično poustvarjenegadrugega, ki ga kot takšnega producira sistem sam. Diskurz toleranceto, kar so posledice strukturalnih neenakosti, zamenjuje z vzroki.Dis kurz tolerance, ki torej depolitizira ideološke vzroke in zamegli delovanjediskurzov, na podlagi katerih poteka produciranje in proizvajanje odklonskegadrugega, dejansko poglablja tako medsebojno odtujenost ljudi kot njihovoodrezanost od politično angažiranega in s tem javnega življenja. Zvajajih zgolj na medsebojno sovražne posameznike in skupnosti, ki se morajonaučiti shajanja drug z drugim, da bi tako preprečili morebitne izbruhe sovražnegavedenja, ne pa dejansko preizprašali in odpravili mehanizme, s pomočjokaterih poteka prisajanje tovrstnih shem naslavljanja in strukturiranjadrugega.Diskurz tolerance tako znotraj okvira multikulturne politike liberalnihdemokracij kot tudi sicer deluje ne le kot svojevrstno orodje depolitizacijedržavljanov, ampak tudi kot instrument njihovega nadzora in kontrole.Namesto političnega soočenja s procesi, ki so povezani s proizvajanjem odklonskedrugačnosti, kar bi lahko vodilo v razumevanje in odpravo strukturneenakosti in z njimi povezanih procesov nasilnega izključevanja in marginalizacijeetniziranih drugih, diskurz tolerance ponuja kot rešitev le privzga-177