1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

170Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6jo katerega se ne le dodeljuje poustvarjeno stabilnost in enotnost sicer raznoterimizkustvom, načinom bivanja in pretočnim razlikam različnih etniziranihskupnosti ljudi, temveč se predvsem vpeljuje in utrjuje predstavnost onjihovi nepremostljivi tradicionalnosti. Ker politika multikulturalizma slonina vpeljevanju esencialističnega pojmovanja identitet, etnizirane drugeposledično tudi sili v izkazovanje konformizma. Da so lahko v sistemu, kigradi na kulturalizaciji in s tem depolitizaciji družbe, prepoznani kot etničnaskupnost in ustrezno financirani, so etnizirani drugi primorani izkazovatisvojo »kulturno avtentičnost«, kot jo vidi zahodnoevropski center. To panemalokrat pomeni, da institucionalni multikulturalizem favorizira in podeljujevečjo moč le določenim skupinam posameznikov znotraj etniziranihskupin oziroma, kot je zapisala Yuval-Davis, »da sprejema kot predstavnikemanjšin ljudi na razrednih položajih in položajih moči, ki so precej drugačniod tistih, ki jih zavzema večina pripadnikov tiste skupine« (2009: 91).Zato se velja skupaj z Anne Phillips upravičeno vseskozi spraševati, kaj je potempravzaprav tisto, kar multikulturalizem skozi svojo politiko ustvarjan jain priseganja na esencialistične identitete drugih – ki jih je tako mogoče lažjeusmerjati in obvladovati – pravzaprav aktivno »prepoznava, potrjuje in akomodira«oziroma tolerira, s tem pa nenazadnje tudi soustvarja in reproducira.Problem, ki naj bi ga multikulturalizem pomagal reševati, tako tudi uradnopostane le akomodacija (tj. pripuščanje in toleriranje) in s tem povezanoobvladovanje »tradicionalnosti« drugega. Oziroma, kot izpostav lja Bannerji,politika institucionalnega multikulturalizma se tudi uradno vrti okolitega, »kolikšen delež tradicionalnosti [ki naj bi povsem definirala etniziranedruge] je še mogoče pripustiti in akomodirati znotraj domnevne evropskemoderne epohe, ne da bi bila zaradi tega kakorkoli načeta politična prevladain domnevna kulturna hegemonija evro-atlantskih demokracij« (Bannerji,2000: 58).Vloga multikulturne pluralnosti v liberalnih demokracijahPojma, kot je kulturna pestrost in raznolikost družbe, ki ga znotraj okvirainstitucionalnega multikulturalizma promovirajo evro-atlantske liberalnedemokracije, zato ni mogoče razumeti kot zgolj opisno in nevtralnoozna ko, čeprav se tako kaže na površini. V ozadju institucionalnega multikulturalizmain liberalnega pluralizma, če povzamemo, namreč potekajoprocesi, ki so povezani s poustvarjanjem in vpisovanjem rasializiranih razlik,kar se kaže predvsem v dodeljevanju negativnih oznak različno označenimdrugim, pri čemer so slednji izgneteni kot tisti, ki ne pripadajo t. i. modernemuin posledično tolerantnemu polu družbe, ki je lahko le belska, temvečtradicionalnim kulturam in posledično enotirnim vzorcem mišljenja invedenja. Pri liberalnem govoru o pestrosti družbe in multikulturni raznoli-