1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

L. Burcar, Multikulturalizem in diskurz tolerance v dobiglobalnega kapitalizma in neorasizmaDoločanje kulture drugega in njena selektivna rabaZa liberalni subjekt evro-atlantskih demokracij pa v tej igri vzpostavljanjahierarhičnih dualizmov ni značilno le, da sam sebe izvzema iz na novo redefiniranegain omejujočega koncepta kulture. Zanj je prav tako značilno,da etniziranega drugega s svojimi diskurzivnimi mehanizmi ne le vpenja vokove kulture, ki mu jo nadeva kot edini in določujoči označevalec njegoveidentitete, temveč da hkrati tudi narekuje razumevanje tega, kaj kulturaje in kateri so njeni sestavni elementi, ki jih je beli center v primeru etniziranegadrugega sploh pripravljen prepoznati in posledično še tolerirati. Kulturoetniziranega drugega s tem ne le zariše, marveč tudi definira, kar predstavljasvojevrstno obliko »političnega dejanja« (Phillips, 2007: 45), saj je s temponovno povezano prisvajanje avtoritete in vzpostavljanje moči domnevnos kulturo neobremenjenega in avtonomno samoosmišljenega belega centraevro-atlantskih kapitalističnih držav.Pri tem kulturo etniziranega drugega v skladu z vzorci kulturnega esencializmaobravnava kot vnaprej dano in statično, zgodovinsko nespremenljivoter vase zaprto entiteto s povsem svojimi vzorci mišljenja in vedenja. Ta,na novo obujeni esencialistični diskurz sloni na ustvarjanju predstave, da sevsaka kultura vzpostavlja in obnavlja v popolni izolaciji od druge in da sokulturne skupine »notranje homogene, jasno zamejene, v odnosu do drugihpovsem nesovpadne, torej medsebojno izključujoče, ter, nenazadnje, zaznamovanez vzdrževanjem povsem ločenih, a natančno determiniranih interesov«(Barry, 2001: 11). Takšna esencialistično poustvarjena in naturaliziranapredpostavka kulture (kot zacementirane in vnaprejšnje danosti) jemožna le, v kolikor se načrtno spregleda dejstvo, ki kaže, da so meje medkulturnimi skupinami porozne, spremenljive in medsebojno težko določljive.Kulture same po sebi namreč niso nepredušno zaprte in navzven ograjenestvarnosti, temveč so v svoji podstati vedno že sestavljenke najrazličnejšihvplivov in izposojenk, njihovih predelav in prilagoditev, saj so ljudje vednoaktivno posegali po širokem spektru različnih možnostih razumevanja, delovanjain organiziranja bivanjskih stvarnosti, pri čemer so si ideje in znanjeprostovoljno ali pod pritiskom (kolonialnih upraviteljev) izposojali termedsebojno spajali iz različnih lokalnih, regijskih, nacionalnih in svetovnihvirov (Yuval-Davis, 2009). Kulture so torej hibridizirane, skozi čas spreminjajočese, pretočne in gnetljive prepletenke, ne nazadnje pa so tudi notranjeneskladne in razcepljene, saj so podvržene različnim trenjem, ki izhajajoiz konflikta interesov njenih članov. Kot izpostavlja Ann Phillips, vsakokulturo zaznamuje obstoj široke palete različnih gledanj njenih posameznikovin skupin, s tem pa tudi nesoglasij in bojev, ki se sučejo okoli vzpostavljanjadoločenih vrednot in praks ter uveljavljanja pomenov in njihovih na-165