1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

158Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6podeljevanje in uveljavljanje osrednjega statusa normativnosti tistim, ki tolerirajo,in obrobnega, liminalnega statusa tistim, ki so tolerirani. Na ta načinse znotraj diskurza tolerance po tihem vrši hierarhično vzpostavljanjein strukturalno utrjevanje pozicij nadpostavljenih in podrejenih subjektov.Diskurz tolerance zato nastopa kot oblika aktivnega izgrajevanja, oblikovanjain družbenega umeščanja posameznikov ter določanja in pogojevanjanjihovih političnih subjektivitet znotraj liberalnega pluralizma. Pod navidezno miroljubno in nevtralno oznako strpnosti poteka vrsta pomenskihpremen, ki so povezane z vzpostavljanjem in regulacijo identitet, pri čemer soposebej odbrani subjekti, ki so podvrženi toleranci, implicitno in avtomatičnooznačeni za inferiorne, nezaželene, odstopajoče ali obrobne v odnosu dosubjekta, ki strpnost prakticira. Diskurz tolerance zato ni nikoli izvzet iz poljamoči in normativnosti, ampak je neposredno soudeležen pri oblikovanjuin perpetuaciji le-teh. Toleranca zato vedno predpostavlja posebno oblikopriključitve in hkratne izvržbe tistega, ki je predmet toleriran ja; gradi naposebni vrsti vključevanja, ki predpostavlja hkratno ohranjanje zaznamovanostiin posledično vzdrževanje prepoznavne stereotipizirane ali poustvarjenedrugosti tistega, ki je toleriran. 2 Z drugimi besedami: »kar je tolerirano,ostaja vidno drugačno, distancirano in posebno tudi, ko je inkorporirano«(Brown, 2006: 28). Tisti, ki tolerira, ostaja v tej igri superiornosti in avtoritetenezaznamovan, nevtralen in homogen na način, ki »drugost prenašain projicirano odlaga v tisto, kar je tolerirano« (Brown, 2006: 45). Takopa se le znova vpisuje in poglablja marginalnost že marginaliziranih na načinpoustvarjanja in vzporejanja njihovih domnevno nepremostljivih razlikin odstopanj od tistega, kar velja za normalno, saj naj bi le-to ležalo v domeninezaznamovanih (Brown, 2006: 45). Toleranca, ki v liberalnem pluralizmuvelja za vrsto pravičnosti, pomenljivo temelji na ohranjanju obstranskostitistih, ki jim je ta diskurz namenjen; v tej poziciji pa sta jim vidnost in pozornostnamenjeni največkrat le v obliki potencialne nevarnosti, ki naj bi jopred stavljali za civilno in politično tkivo družbe. Zato, kot opozarja WendyBrown, dejstvo, da diskurz multikulturalizma za svoj osrednji postulatjemlje prav prakse tolerance, slednjega postavlja v novo luč, saj nehote kaže,da gre pri multikulturalizmu za »nekaj drugega kot za zgolj srečno skupnostrazličnosti« (2006: 28).Toleranca ali pokroviteljsko prenašanje drugega tako ne gradi le na tihivpeljavi in zagovoru hierarhičnega odnosa do podrejeno izoblikovanega drugega,ampak v sklopu kulturnega pluralizma neposredno sodeluje pri ohranjanjuposodobljenih diskriminatornih praks. S seboj namreč tudi prinaša in2 Na ta način, kot izpostavlja Wendy Brown, se diskurz tolerance »na eni strani razlikuje odpresnove, asimilacije ali raztopitve drugega in na drugi od zavrnitve, negacije ali polucije drugega«(2006: 28).