1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

L. Burcar, Multikulturalizem in diskurz tolerance v dobiglobalnega kapitalizma in neorasizmakaže predvsem v obliki sistematične deregulacije, liberalizacije in privatizacijelokalnega gospodarstva Južne in Srednje Amerike, Afrike in vrste drug ihnekdanjih zahodnoevropskih kolonij v korist zahodnih multinacio nalk, karspremlja masovna razlastitev in obubožanje lokalnega prebivalstva s pič lomožnostjo zaposlitve in preživetja – sprožil plaz večinoma prisilnih mig racijpo celem svetu. (Neo)kolonialne zgodovine in spremljajoče prakse v novipreobleki tako še vedno stojijo v ozadju premikov prebivalstva, strukturirajočtudi način ustvarjanja problematike in govora o migracijah in diaspor ah,ki za razliko od 19. stoletja tokrat potekajo v veliki meri od na novo koloniziranein obubožane periferije nazaj proti metropolnemu centru.Multikulturalizem v tem družbenopolitičnem kontekstu nastopa kotoblika diskurza in prakse, na podlagi katere poteka naslavljanje in obvladovanjet. i. različnosti. V nasprotju z uradnimi interpretacijami držav izvajalkte politike se multikulturalizem kaže za vedno bolj prepletenega s ponovnimproduciranjem že zdavnaj preizprašanih in ovrženih kategorij rase in rasnihrazlik, ki so tokrat projicirane v imigrantsko populacijo pod navidezno nevtralnooznako (»nepremostljive«) »kulturne drugačnosti« (Balibar, 2004).Tako se, kot izpostavlja Henry Louis Gates Jr., izraz multikulturen/večkulturenuporablja kot na novo kodirani sinonim oziroma drugo ime za »večrasen«(1993: 7). Pomenil naj bi »vključujoč več ras«, pri čemer pa izrazmultikulturen v resnici nastopa kot označevalec le za tiste skupine ljudi, kiso rasializirane in torej kategorizirane kot »nebele« (people of color) (Edelstein,2005: 18) oziroma kot »vidne manjšine« (Bannerji, 2000: 39). Takose v kontekstu kanadskega, ameriškega, avstralskega in nenazadnje zahodnoevropskegamultikulturalizma še naprej vzdržuje predstava o belskosti kotuniverzalni normi in osrednjem, celo tvornem jedru družbe in nacionalnegaimaginarija, in ne kot iz rasističnega diskurza izpeljani politični kategoriji indružbenemu konstruktu, ki je sama v polpretekli zgodovini evropskega naseljevanjakolonij nastopala kot spremenljiv in gnetljiv pojem. 1 Izraz multi-1 Podprta, kot je bila z znanstvenim rasizmom, je kategorija belskosti – vanjo so bile vgrajene pozitivnelastnosti, ki so bile drugače označenim drugim v taistem procesu odvzete na osnovi povsemarbitrarno odbranega faktorja, kot je barva kože – v procesih kolonizacije namreč služila kot iztočnicaza podeljevanje hierarhične večveljavnosti in nanjo pripenjajočih se politično-ekonomskih privilegijevposebej odbrane in, kot kažejo kolonialne zgodovine Avstralije, Kanade in ZDA, umetnohomogenizirane belske skupine ljudi.Ker belskost nastopa kot politična kategorija in družbeni konstrukt – tj. belskost ni samo ontološkostanje; »ni omejena in pogojena s strani fizičnih lastnosti, kot so tekstura las, barvni odtenkikože, oblika nosu, velikost ustnic in bokov itd., temveč je v prvi vrsti imaginarno stanje,« kjer je izborin naknadna interpretacija telesnih karakteristik obstranskega pomena za dosego drugih ciljev(Bhattacharayya et al., 2002: 12) – se njene meje in vsebinska zapolnjenost skozi čas spreminjajo.Belskost, kot so pokazali zgodovinarji in sociologi, torej ni statična, temveč politično-zgodovinskospremenljiva in fleksibilna kategorija (tako kot tudi njeno binarno izpeljano nasprotje nebelskosti),v katero so v različnih obdobjih pripuščene ali pa iz nje izključene in izvržene različne skupine ljudi(Bhattacharayya et al., 2002: 2, 12). Tiste skupine ljudi, ki so torej v nekem zgodovinskem obdobju153