1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

152Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6re in s tem povezane uradno veljavne razsežnosti t. i. pluralne raznolikosti/pestrosti prebivalstva (Gunew, 2004; Hage, 2000). S preusmerjanjem pozornostina poenostavljeni pojem kulture se namreč oža način samoopomenjanjater konstituiranja državljank in državljanov kot političnih akterjev, predvsemtistih, katerih preživetje ni odvisno od konsumiranja in uveljavljan japredpisanega in ozkega koncepta njihove kulture, ki jo v primeru kulturnorasializiranih in na novo označenih drugih Zahod koncipira kot tradicionalnoin nespremenljivo, temveč od dostopnosti in egalitarne distribucijetega, kar bi lahko po Bourdieuju imenovali družbeni, politični in ekonomskikapital znotraj zamišljenih homogenih nacionalnih skupnosti neoliberalneEvrope, Kanade, ZDA in Avstralije. Ko torej vpeljujemo pojme, kot sta multikulturalizemin toleranca, tudi v kurikulum, je v trenutnem družbenopolitičnemkontekstu najprej potrebno razumevanje zgodovinskega ozadja razvojain zakorenitve multikulturalizma kot državne politike evro-atlantskihkapitalističnih držav, ki kljub specifičnemu govoru o pestrosti (prebivalstva)in pluralnosti (pogledov) ostajajo globoko rasistične. Prav tako pa je potrebnotudi razumevanje tega, kakšne vrste politični diskurz je pravzaprav toleranca,s katero se vse bolj na rob odriva in nadomešča drugi diskurz, tj. diskurzenakosti in solidarnosti. Kakšnemu namenu služita?Nastop multikulturalizmaMultikulturalizem, ki ga spremlja diskurz tolerance, se je prvič pojavilkot oblika sistematično vodene, institucionalno in zakonsko podprte državnepolitike v Avstraliji in Kanadi v 80-ih letih prejšnjega stoletja, se v90-ih dokončno zakoreninil v ZDA in v Veliki Britaniji in se na prehoduv 21. stoletje dodobra uveljavil tudi kot del zakonodajne in širše institucionalneprakse znotraj Evropske unije, še zlasti v njenih zahodnoevropskihčlanicah. Multikulturalizem kot vrsta koncepta in dejanske prakse nastopakot eden od prevladujočih načinov, s pomočjo katerega se vrši navideznospravlji va oblika upravljanja s prebivalstvom in njegovo raznolikostjo v metropolitanskihjedrih nekdanjih imperijev – kjer se je po drugi svetovni vojni»gibanj[e] populacij med nekdanjimi kolonijami in metropolami zasu[kalo]v nasprotno smer« (Balibar in Wallerstein v: Baskar, 2004: 129) – kot tudiv njihovih nekdanjih kolonialno poseljenih periferijah in v dandanašnji osamosvojenihcentrih, npr. denimo prav v ZDA, Kanadi in Avstraliji. Hkratipa multikulturalizem prerašča v vrsto »globalnega diskurza«, saj zajematudi novonastajajoče diaspore in načine njihovega pozicioniranja v odnosudo evro-atlantskih nacionalnih držav »gostiteljic«, ki so hkrati tudi centerneoliberalnega kapitalizma (Gunew, 2004: 14). Ne gre namreč pozabiti,da je novi globalni kapitalizem z vrsto ekspanzionističnih in strukturalnihposegov v delovanje socialnih sistemov in regionalnih ekonomij – kar se