1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

J. S. Rošker, Multikulturnost in diktatura strpnosti: primer Kitajsketična teorija, kaže kot osnova komplementarnega razmerja med odgovorniminadrejenimi in predanimi podrejenimi:君 仁 , 莫 不 仁 , 君 義 , 莫 不 義 .»Če je vladar strpen, potlej ni nikogar, ki ne bi bil strpen, in če je vladar pravičen,potlej ni nikogar, ki ne bi bil pravičen.« (Mengzi /4. stol. pr. n. št./, 1997: 129.)Vendar se ta koncept v kitajski tradiciji ne udejanja zgolj preko zaščite državnihinštitucij, temveč prej predstavlja pozitivno vrednoto neformaliziranihdružbenih skupnosti.夫 愛 人 者 , 人 恒 愛 之 , 信 人 者 , 人 恒 信 之 , 此 感 應 之 道 也 .»Kdor ljubi soljudi, tega bodo tudi ti vselej ljubili. In kdor soljudem zaupa, botudi sam vselej deležen njihovega zaupanja. To je načelo strpnosti.« (Wang Gen/17. stol./: v Mingru xue’an, 1987: 716.)Tudi moderni kitajski teoretiki često poudarjajo ta koncept kot osnovodružbene enakopravnosti. Že na pragu 20. stoletja je filozof Tan Sitong zapisal:平 等 者 , 致 ‘ 一 ’ 之 謂 也 .‘ 一 ’ 則 通 , 通 則 ‘ 任 ’ 矣 .»Enakopravnost je tisto, čemur pravimo osnovna ‘enovitost’. Ta je možna samona podlagi pretoka /svobodne interakcije/. Tak pretok pa ni nič drugega kot strpnost.«(Tan Sitong, 1958: 716.)Povezava med pretokom in strpnostjo povzroča sodobnim kitajskimin zahodnim sinološkim interpretom Tanove filozofije precejšnje preglavice;ker si je ne znajo obrazložiti, jo večinoma opredeljujejo kot teoretskopovršnost (prim. Forke, 1934: 609), kot nereflektiran sinkretizem (prim.Liu Wenying, 2002/2: 711) oziroma kot misticizem (prim. Xia Zhentao,1992/2: 450). In vendar te povezave pravzaprav sploh ni težko razumeti, čeizhajamo iz osnovnega pomenskega spektra konfucianskega termina ren 仁 , 1zakaj že sam etimološki pomen pismenke nam jasno pokaže, da gre pri temizrazu za osnovni pojem vsakršne socialne interakcije, ki je seveda vrsta komunikacijskega»pretoka« med ljudmi.Ren pa je po drugi strani vselej pomenil tudi vrednoto, ki mora predstavljatietično osnovo vsake vlade, zlasti vrhovne. Kadar je kateri od tradicionalnihcesarjev s političnimi dejanji, ki niso bila v skladu s to etično premiso,izgubil Nebeški mandat (Tian ming 天 命 ), je ta moralni diskreditivčesto predstavljal pomemben vidik uporov ob padcu posamičnih dinastij.Tako, denimo, ogromna večina kitajskih državljank in državljanov v četrtojunijskihdogodkih 1989. v prvi vrsti ni videla kršitve človeških pravic, ka-1 Pismenka ren 仁 je sestavljena iz dveh nosilcev pomena. Prvi predstavlja človeka, drugi dvojino alidrugega. Kot celota torej označuje družbenost oziroma dejstvo, da noben človek ni sam, temvečobstoja zgolj v povezavi z drugimi.143