1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

More documents

Recommendations

Info

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 612. členZagotavljanje pravic človeka in državljana zahteva javno silo: ta sila je potemtakem ustanovljenav prid vseh, ne pa v zasebno korist tistih, ki jim je zaupana.13. členZa vzdrževanje javne sile in za stroške uprave (administracije) je neogiben skupni prispevek:tudi ta mora biti razporejen med vse državljane glede na njihove zmožnosti.14. členVsi državljani se imajo pravico prepričati, sami ali prek predstavnikov (zastopnikov), opotrebnosti javnega prispevka, vanj svobodno privoliti, spremljati njegovo uporabo indoločati višino njegovega deleža, njegovo podlago, pobiranje in trajanje.15. členDružba ima pravico zahtevati, da sleherni javni agens njene administracije (uprave) položiračune.16. členNobena družba, v kateri nista zagotovljena ne jamstvo pravic ne ločitev oblasti, nimaustave.17. členKer je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, ne more biti zanjo nihče prikrajšan, razen tedaj,ko to očitno zahteva zakonito ugotovljena javna potreba, in to s pogojem, da (prizadeti)prejme pravično in vnaprejšnjo odškodnino.136
Multikulturnost in diktaturastrpnosti: primer KitajskeJana S. RoškerTemeljni koncepti strpnostiStrpnost je moč razumeti na več načinov. Lahko jo razumemo kot vrednotonotranje širine posameznika ali družbe, temelječo na avtonomiji in odgovornostido soljudi. Lahko jo razumemo tudi kot spoštovanje človečnosti,kot zavest nedotakljivosti tistega temeljnega dostojanstva, ki ga zasluži vsakočloveško bitje že samo s tem, da je na svetu in je s tem osmišljeno.V evropski tradiciji so v glavnem prevladale štiri konceptualizacije, torej štirjetemeljni načini razumevanja tega pojma (Forst: 42–48). Najpogostejši konceptstrpnosti najdemo v povezavi s konotacijo dovoljenega oziroma dovoljenja.V tem okviru pomeni strpnost odnos med avtoriteto ali večino na eni inmanjšino (ali manjšinami), katere/katerih vrednote in interesi od le-te odstopajo,na drugi strani. V takšnem odnosu strpnost pomeni, da avtoriteta (ali večina)manjšinam dovoljuje, da lahko živijo v skladu s svojimi prepričanji, dokler – into je odločilni pogoj – se prevlade avtoritete ali večine ne postavlja pod vprašaj.Dokler drugačnost manjšine ne prekorači meja dovoljenega, dokler torej ta drugačnostostaja tako rekoč njena »zasebna zadeva«, ki zase ne zahteva enakopravnegajavnega in političnega položaja, se jo lahko iz pragmatičnih, včasih patudi iz načelnih normativnih razlogov »tolerira«. Tovrsten koncept strpnostitorej nikakor ne temelji na vzajemnosti. Ena stran dovoli drugi določena odstopanjaod veljavnih norm, dokler slednja brezpogojno sprejema dominantno pozicijoprve. Takšna strpnost temelji na postulatu permissio mali in se zato razumevakot prenašanje nekega prepričanja ali neke prakse, ki ni dojeta kot (enako)vredna, a vendar nikoli ne prekorači meja »znosnega«.Drugi koncept strpnosti temelji na postulatu koeksistence. Njegova povezavas prej omenjenim konceptom je v tem, da strpnost tudi tukaj v prvi vrsti služi137
Page 1 and 2:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 3:
Letnik XXI, številka 5-6, 2010Revi
Page 6 and 7:
Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 9 and 10:
Proti toleranciIgor Ž. ŽagarToler
Page 12 and 13:
Page 14 and 15:
12Šolsko polje, letnik XXI, števi
Page 16 and 17:
Page 18 and 19:
Page 20 and 21:
Page 22 and 23:
Page 24 and 25:
Page 27:
II Razprave
Page 30 and 31:
Page 32 and 33:
Page 34 and 35:
Page 36 and 37:
Page 38 and 39:
Page 40 and 41:
Page 42 and 43:
Page 44 and 45:
Page 46 and 47:
Page 48 and 49:
Page 50 and 51:
Page 52 and 53:
Page 54 and 55:
Page 56 and 57:
Page 58 and 59:
Page 60 and 61:
Page 62 and 63:
Page 64 and 65:
Page 67 and 68:
J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 69 and 70:
Page 71 and 72:
Page 73 and 74:
Page 75 and 76:
Page 77 and 78:
Page 79 and 80:
Page 81 and 82:
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 99: J. Vinkler, »Medkulturni dialog«
Page 102 and 103: 100Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 108 and 109: Šolsko polje, letnik XXI, številk
Page 128 and 129: LiteraturaKnjige126Šolsko polje, l
Page 153 and 154: Multikulturalizem in diskurztoleran
Page 155 and 156: L. Burcar, Multikulturalizem in dis
Page 183 and 184: Politika ničelne toleranceZdenko K
Page 185 and 186: Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 187 and 188: Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 189 and 190:
Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 191:
Z. Kodelja, Politika ničelne toler
Page 194 and 195:
192Šolsko polje, letnik XXI, štev
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 203:
III Povzetki/Abstracts
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 210 and 211:
Page 212 and 213:
Page 215:
IV Knjižne recenzije/Reviews
Page 218 and 219:
Page 220 and 221:
Page 222 and 223:
Page 224 and 225:
Page 226 and 227:
Page 228 and 229:
Page 231 and 232:
AvtorjiAuthorsIgor Ž. Žagar je š
Page 233 and 234:
Avtorji/Authorscentury, anthropolog
Page 235 and 236:
Avtorji/Authorsnese theory of perce
Page 237 and 238:
Navodila avtorjem/-icam člankov v
show all

1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?