1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

124Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6na – vladarja, aristokracije, podjetnika, rodu, plutokracije, rodovne nacije –,katerega suverena volja odloča o tem, kako bo z njim ravnala. Suveren lahkoselektivno deli svojo tolerantnost glede na všečnost in nevšečnost podložnika,glede na svoje partikularne koristi in glede na svoje cilje in načrte. Tasuveren potrebuje na eni strani pooblastila, ki ne izhajajo iz družbe, ki ji vlada(od božanstva, od Zgodovine, od Usode, od zmage nad družbo podložnikov,od tržne Uspešnosti etc.), na drugi strani pa druge suverene iste vrste, kiga priznavajo kot suverena zaradi svojih motivov (njegove vojaške moči, zaradiravnovesja sil, zaradi zgodovinske legitimnosti ipd.). Suveren lahko odpravitolerance po svoji volji.Pri toleranci je potemtakem ravno narobe kakor pri pravicah. Subjektitoleranc(e) niso tolerantneži, tisti, ki jim status ali ugodna družbena pozicijaomogoča toleriranje drugih oz. »dobrodušno« pokroviteljstvo ali prizanesljivostdo njih, ampak tolerirani podložniki, saj je ravno minimalna tolerancatista distanca med gospodarjem in gospodovanim, ki je potrebna zaobstoj teh podložnikov-subjektov 28 vladarja in monarhije ali drugih nosilcevavtokratske oblasti, tj. za obstoj tiste družbene kategorije, ki se od vladajočih(duhovno, politično, ekonomsko) loči po tem, da nima moči. Seveda je mogočeizvirno tako vzpostavljeno toleranco v pertinentnejših in intelektualno intenzivnihtekstih dekontekstualizirati in ji podeliti pozitivnejši pomen – takoje naredil Claude Lévi-Strauss v besedilu Rasa in zgodovina, kjer govori o dinamičnitoleranci (tolérance dynamique) –, vendar pa ti diskurzi, ki so sevedaše kako pomembni, uporabljajo izraz v specifičnem kontekstu, kjer ima drugačenpomen kakor v diskurzu politične filozofije, in nikakor ne odstranijoin ne prekrijejo velike teže verovanjskega konotativnega polja pojma tolerancav domeni oblasti nad družbenim korpusom in posamezniki, ki ga sestavljajo.Med popolnim priznavanjem legitimnosti drugačnosti drugega in zadovoljstvomblagohotnega nezanimanja (ignorance) za divergence je veliko prostoraza najrazličnejše ambigvitete, videze in protislovja.Oblika tolerance je npr. ljubezen do bližnjega skozi boga, caritas, ki služibogu skozi blagohotnost do posameznika (ima lahko različne oblike: radodarnost,dobrodelnost, odpuščanje, usmiljenje, filantropijo ipd., podmenavseh pa sta imetnik take ali drugačne družbene moči, ki mu je vse to mogoče,in nebogljeni prejemnik, ki si ne more privoščiti, da bil sam razdeljevalec dobrohotnosti).Razlika med Rdečim križem in Karitas tako ni le v tem, da jedruga organizacija vpeta v RKC, prva pa v laično družbo, ampak v sami koncepcijidružbenih razmerij: prva temelji na solidarnosti, ki jo omogoča tistopojmovanje kolektiva, v katerem se posameznik prostovoljno odpovedujepredmetom, da jih lahko tudi prejema, druga pa distribuira miloščino, se pra-28 Sub-iaectum – subjekt pomeni podvržen, od lat. subiacere – podvreči, podložiti.