1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

T. Kramberger in D. B. Rotar, Pravice vs toleranca ...ni zastopniki, ki so dolžni tak predmet prenesti v domeno javnosti, morajopredmet te transakcije vnaprej poplačati s pravično odškodnino: to ni postopekekspropriacije, ampak prodaje v nadziranih okoliščinah, ki jih narekujeskup ni interes. Kakorkoli že, lastnina kot »naravna« in »neopustljiva« pravicaje produkt filozofske refleksije in disputov o naravnem stanju stvari, nepa navodilo za novo kopičenje privilegijev v rokah maloštevilnih.Mentalitetna inkongruentnost: o subjektih pravic insubjektih tolerancNa začetku smo pojasnili, da je med tolerancami in pravicami velika epistemičnain družbena razlika, ki ne sega zgolj na področja družbenih razmerijmed posamezniki/posameznicami, ampak tudi na področje režimov zgodovinskosti(o tem gl. Rotar, 2007, in Kramberger, 2007).Če so pravice nekaj, kar je od razsvetljenstva – zlasti od sprejema Deklaracije26. avgusta 1789 – neovrgljivo zvezano s posameznikom in posameznico,nekaj, kar je mogoče izterjati, ker to živim bitjem (ljudem, živalim, rastlinamipd.) pripada po naravnem pravu, 27 so tolerance zadeva samovolje ljudina oblasti, so stvar morale in religije, vselej pa – v manj ali bolj mračnih modalnostih– premoči nad toleriranim. Tolerance so tako druga plat medalje– torej istega dispozitiva – nasilja, fanatizma, izsiljevanja, ki nastopijo, kadarje to mogoče, a se jim nekdo odpove. Pravice, kakor jih opredeljuje Deklaracija,ne sodijo v isti mentalni in družbeni dispozitiv, nastale so kot diskontinuitetas starorežimskim režimom tolerance, seveda tudi preko pomembnihtraktatov in disputov o njej, saj je toleranca kot pojem pripadala tedaj znanemuepistemičnemu horizontu.Kdo so torej subjekti pravic in kdo toleranc?Subjekti pravic so vsi ljudje, ne glede na premoženje, rodovnik, družbenipoložaj, mnenja in nazore, potemtakem sleherni posameznik, ki se znajdev kolektivu, katerega konstitutivni član je prostovoljno po svoji odločitviin na podlagi neodtujljive suverenosti, ki je njegova naravna lastnost (temeljnakonvencija razsvetljenske družbene pogodbe je premišljena naturalizacijanekaterih postulatov). Njegove pravice so neodtujljive, ker sodijo k njegovinaravni in neodtujljivi suverenosti. V tej perspektivi lahko kakršnokoli omejevanjepravic izhaja le iz enakih pravic drugih enakih in enakovrednih subjektov,sleherni prenos oz. delegiranje pravic je lahko le začasno in urejeno zzakonom, ki izraža skupno voljo suverenih posameznikov. Pravice ne morejobiti konsumirane enkrat za vselej.Subjekt toleranc pa je podložnik, ki ne razpolaga s seboj in je njegova voljanepomembna, pravzaprav je predmet manipulacije avtokratskega suvere-27 Naravnem pravu kot tisti najbolj temeljni oz. konstitutivni družbeni konvenciji, brez katere nidemokratične družbe.123