1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6stva. S pojasnilom, da je ta sila ustanovljena z namenom, da varuje »vse«, inni v službi posameznikov, ki jo vodijo, je legalizirana državljanska odgovornostin morebitna državljanska nepokorščina njenih agensov, kadar gre zazlorabo vodilne pozicije. Seveda ta koncepcija oborožene javne sile izključujesleherno monarhično prerogativo na vojaškem področju. »Javno silo« je poteh načelih ustanovil La Fayette malo pred Deklaracijo: to je bila Nacionalnagarda, ki vsaj po imenu še obstaja.Trinajsti člen. Trinajsti člen postavlja davščine v neposredno razmerje dodružbenih ali nacionalnih potreb. Mednje so sodili vzdrževanje javne sile instroški administracije. Deklaracija ne predvideva nobenih drugih družbenihizdatkov (jih pa niti ne izključuje), postavlja le načelo transparentnosti porabein striktne namenskosti: ni proračuna, s katerim bi izvršna oblast razpolagalapo svoji presoji. Davek naj bi plačevali vsi državljani, vendar ne enotno,ampak glede na svoje zmožnosti. Ta diferencirana javna obremenitev ustrezaraznolikosti razpoložljivih virov dežele, ki se, ko so zbrani, delijo na enakovredennačin: enakost državljanov je s to relativnostjo obremenitev zagotovljenatudi pred davkom. Privilegije, svoboščine, izvzetosti in druge fiskalneneenakosti starega režima so nadomeščene z enotnim in fleksibilnim obdavčitvenimrežimom, ki obveznosti ne razporeja več lokalno, ampak v nacionalnemmerilu. Načelo egalitarnega davka se je pozneje konkretiziralo nadva načina: s premičninskim prispevkom in z nepremičninskim prispevkom(sloviti davek na vrata in okna), vendar je vprašanje, ali so te obdavčitve zaresv duhu Deklaracije; vsekakor pa mora biti vse zapisano v davčni deklaraciji.Štirinajsti člen. Trinajsti in štirinajsti člen sta napisana v republikanskemduhu, če so svobodna privolitev v plačevanje, določanje in proporcionalnostdavkov ter javni nadzor nad državno porabo, se pravi metodični dvom o neoporečnostioblasti sestavine tega duha. Privolitev v davek je postala prerogativalastnika in je zvezana s človekovimi pravicami toliko, kolikor je lastninaena izmed njih, vendar je tudi nekakšna odškodnina za usluge, ki jih je billastnik deležen od države. Mirabeau je rekel: »Davek je cena, za katero imatev posesti lastnino.« (Cf. po Nicollier, 1995: 20.) Prizadevanje, da bi našliracionalno mejo za obseg fiskalnih plačil, je privedlo do proporcionalnostidavka, kakor jo opredeljujeta 13. in deloma tudi 14. člen. Štirinajsti člen povzemanekatera anglosaška spoznanja v zvezi z javnim pravom, zlasti o nadziranjuizvršne oblasti. Deklaracija ne predvideva državnega proračuna, ampakneposredno porabo zbranih sredstev za namene, za katere so bila zbrana.Pojem proračuna oz. budžeta tako sicer ne nastopa v Deklaraciji, se pa pojaviprav v tem obdobju. Državne finance so namreč dotlej le stežka spremljalesuverenove politične ambicije, o katerih je odločal sam. Privolitev v državniprispevek oz. davek ni le dajatev, ampak nalaga posamezniku in ljudstvu,120