1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

T. Kramberger in D. B. Rotar, Pravice vs toleranca ...ve svobode s svobodo drugih) ogrožajo. Kazen mora biti pri tem v razmerju sstorjenim prestopkom zoper družbo (se pravi zoper skupnost posameznikov,zavezanih skupnemu zakonu); starorežimska hierarhija represalij (npr., karzadeva verske prestopke in žalitve veličanstva) je s tem odpravljena.Deveti člen. Ta člen Deklaracije uveljavlja presumpcijo nedolžnosti. Poslejni bilo več mogoče pripreti nikogar brez zakonsko predvidenega in vnaprejznanega postopka razen v posebnih primerih, ko za to obstajajo posebni,z zakonom določeni in vnaprej znani razlogi, ki pa sami na sebi niso krivdni,ampak prevencijski in z omejenim časom veljave – iz priprtja, sodne obravnavein prestane kazni ne izhaja nobena legalna stigmatizac ija. Preventivnipripor več ne more biti anticipirana kazen ali arbitrarno kaznovanje, temeljitimora na nedvoumnih in znanih zakonskih določbah, kaznivi pa so ekscesiin samovolja agensov sodnih oblasti. Ta člen se opira na razsvetljenske filozofskedebate o naravi oblasti in prava, na izkušnje avtorjev z monarhičnimpravosodjem in na angleški Habeas Corpus (1679).Deseti člen. Kakor smo že omenili, členi med 10. in 17. zadevajo ustavnopravo. Kasneje so jih večkrat, vendar ne vselej upravičeno in korektno, povzemaliv različnih evropskih ustavah. Deklaracija v njih razglaša nujna načelavarovanja naravnih pravic človeka v družbi, takšna varnost pa naj bi zagotovilablaginjo in srečo posameznikov. V desetem členu je zagotovljena svobodamnenja in tudi verska svoboda kot del svobode mnenja, če le ne moti ja v-nega reda in ne krši zakona.Ta člen je bil predmet zelo živahne diskusije. Kleriki v Nacionalniskupšči ni so zahtevali, da Deklaracija prizna katolicizem kot državno religijo.Vendar s predlogom niso uspeli; religiozna toleranca ni bila potrjena, dopuščenaje bila le v svojem nasprotju – kot referenčna točka v predlogi, ki panaposled ni bila sprejeta, 23 saj je Mirabeau ostro nasprotoval vpeljavi tolerancev besedilo, saj naj bi ta pojem zanj bil nezadosten. Po njegovem mnenju bimorala v Deklaracijo biti vpisana svoboda vesti, ne pa toleranca. 10. člen, kakršnegapoznamo danes, je konsenz med omenjenimi izbirami. Mirabeau sčlenom ni bil zadovoljen in je zoper njega ugovarjal v časniku Courrier deProvence, pri čemer je prikazal, kako člen še vedno dopušča vladi, da nekatolikomprepreči javno slovesnost.Verska svoboda ni preokupacija Deklaracije o pravicah človeka in državljana,o veri Deklaracija govori zgolj kot o skrajnem primeru varovanja izražanjazasebnega mnenja, kar nikakor ne zadeva verske institucije, prerogativ,privilegijev ipd. Sprejetje tega člena je Nacionalni skupščini zastavilo številneprobleme, saj je šlo za pravne probleme, nastale zaradi hegemonije ene re-23 »Nobenega državljana, ki ne ovira etabliranega kulta, se ne sme vznemirjati. / Tout citoyen qui netrouble pas le culte établi ne doit pas être inquiété.« Cf. po Godechot, 1964: 117.115