1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6kriminalnega prava, ki ne sme – in ne more, če naj bo razsvetljeno – obiti,ignorirati ali celo deklasirati človekovih in državljanovih pravic. 7. člen zahtevazakonitost in regularnost inkriminacij ter izhaja iz apologije svobode včlenu 4, naslednji, osmi člen, pa zahteva odpravo kaznovalne samovolje inrigorozno kodificiran je zakonitih kazni, pri čemer meri na absolutno spoštovanjezakonitosti pri pravosodnih instancah. Ta zahteva se opira na presumpcijonedolžnosti, ki jo kot izhodišče sodnih preiskav in drugih postopkovpostavlja člen 9. 7. člen uvaja tudi režim transparentnosti sodb, preiskavein sodnih postopkov, kar je nasprotje starorežimske sodne in oblastne arbitrarnosti.Ta režim je pozneje dobil ime »pravna gotovost« ali »pravna varnost«(sûreté juridique) in je pomembna konsekvenca naravnih pravic človeka:treba ga je razumeti v kontekstu varovanja fizične svobode individuazoper arbitrarnost sodnikov in izvršne oblasti. Zadnji stavek sedmega členapovzdiguje zakon na stopnjo suverena, vendar interpretiranega tako, daje začetna navidezna podobnost s kraljevo oblastjo jasno odpravljena. Čepravnepokorščina zakonu velja za nepokorščino suverenu, je kršitelj sam kotnjen nosilec udeležen v tej suverenosti, tako da je hudodelstvo hkrati tudi kršitevhudodelčeve suverenosti (s čimer je mogoče utemeljiti začasno suspendiranjepravice do svobode, ne pa tudi njeno odpravo: suveren je namreč posameznik,ki suverenost prek družbenega sporazuma prenaša na nacijo ali naljudstvo, z delom te suverenosti ravnajo predstavniki nacije oz. ljudstva, pooblaščenis predvideno proceduro, ki jih ljudstvo lahko odpokliče).Osmi člen. Osmi člen zahteva moralno, pravno in družbeno primernostter smiselnost zakonov, ki morajo v času delikta že veljati, skratka, prepovedujepravosodne anahronizme, zlasti retroaktivnost kazenskega prava (sojenjeza delikte, ki v času dejanj niso veljali za delikte), in na tej podlagi določazakonitost in proporcionalnost kazni. Ustava iz leta 1791 je svoje kazenskopravo izpeljala prav i z tega člena Deklaracije: kazni po njej so predpisane insodnika skoraj povsem zavezujejo. Ti kazenski zakoni so bili racionalni inniso upoštevali nedokazljivih karakterizacij, kakršna je denimo kasnejša minorizacijažensk v Code civil, ki je prispevala k spolni diferenciaciji v pravu:kazni so bile razvrščene glede na obnašanja in v zakoniku so bile natančnodoločene tarife; v današnjem kazenskem pravu je individualizacija kazni vfunkciji lastnosti prestopnika zabrisala ali zameglila razmerja med deliktom,državljanom oz. človekom in kaznijo ter uvedla arbitrarnost ekspertiz inprek nje nemalokrat tudi arbitrarnost sodb. Osmi člen od kazenskega pravazahteva, da družbo varuje pred njo samo (pred spontanimi reakcijami, emocionalnostjo,mnenjskimi sodbami ipd.) in pa pred nekaterimi njenimi člani,ki s tem, da kršijo zakone, ogrožajo družbeni sporazum: zatreti je potrebnozgolj tista obnašanja, ki ta sporazum (predvsem o omejenosti posamezniko-114