1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

112Šolsko polje, letnik XXI, številka 5– 6kolektivne). Omejevanje svobode posameznikov brez intervencije prava nebi vzpostavljalo družbe, bilo pa bi tudi neizvedljivo; pravo je potemtakem vperspektivi, ki se vzpostavlja z Deklaracijo, formulacija družbenega in javnegainteresa, ki še danes utemeljuje restrikcije ustavnih pravic, kadar ni dvomao tem, da tako veleva skupni družbeni interes. Tudi danes je to elementarnipogoj za restrikcije ustavnih pravic. Še danes so pravice drugih podlaga zaomejevanje ali formaliziranje temeljnih pravic. O delovanju zakona sicer govoripeti člen Deklaracije, v četrtem pa je zakon, ki je bistveni termin naslednjihčlenov (10. člena, kjer je govor o uvrstitvi religije med zasebna mnenja, in11. člena, ki zavrača obvezna mnenja, se pravi vse religije, kot mentalne prisile),omenjen prvič. Ta člen zagotavlja svobodno sporočanje idej: vendar tudito pravico omejuje zakon, ki določa njeno zlorabo, ta pa je delovanje zopernjo samo in druge človekove ter državljanove pravice.Peti člen. Peti člen je pomemben za kazensko pravo, saj skrči polje inkriminacijezgolj na dejanja, ki škodujejo posameznikom in družbi (ali: škodujejodružbi, ker škodujejo posameznikom). Inkriminacija je možn a le napodlagi zakona in tega, da zakon za presojo uporablja kvalificirana in javnopooblaščena oseba – to pa je sodnik. Vloge kralja-razsodnika v tem pravnemredu ni več, uveljavljeni pa sta presumpcija nedolžnosti in preverljiva zakonitostinkriminacije kazni kot kriterij delovanja pravosodja.Šesti člen. V šestem členu Deklaracije je zakon opredeljen kot »izraz občevolje« (l‘expression de la volonté générale). Vsi državljani imajo pravico sodelovativ procesu pravne elaboracije. V tej začetni opredelitvi je zaznati Rousseaujeveideje o neposredni demokraciji (démocratie directe), vendar pa sečlen nato izteče v uveljavljanje predstavniške (zastopniške) oblasti, kar je vsekakorbliže Montesquieujevim pojmovanjem. Ta člen je tako bržkone konsenz,ki so ga dosegle različne filozofske tendence, ki so se ukvarjale z upravljanjemz oblastjo. Zakon naj razglasijo predstavniki (zastopniki) ljudstvaali nacije, vendar pa se ti ne smejo oddaljiti od obče volje državljanov ali ravnativ nasprotju z njo. To pomeni, da so mandati predstavnikov oz. zastopnikovljudstva imperativni in da je te predstavnike oz. zastopnike mogoče odpoklicati.Šesti člen tudi razglaša enakost vseh državljanov, ne pa cenzusnediferenciacije, ki je bila uvedena pozneje in je v nasprotju z Deklaracijo: premoženjene more spreminjati naravnih pravic človeka in državljana.Razlikovati je mogoče med pojmoma človek (homme) in državljan (citoyen),pri čemer je beseda »človek« filozofski termin, ki opredeljuje naravniin biološki fenomen, medtem ko beseda »državljan« sodi v pravni in političnihorizont oz. diskurz, ki poudarja in izolira določen aspekt bolj kompleksnegafenomena. Zato je diskurz o človekovih pravicah mejni diskurz, skozikaterega se povezujeta konceptni horizont narave in konceptni horizont