1. PDF dokument (3365 kB) - dLib.si

T. Kramberger in D. B. Rotar, Pravice vs toleranca ...posameznikovi podložnosti in pokorščini (ko so dejansko svobodni le voditeljinacije), kakršna je značilna že za tedanji, še bolj pa za poznejši nemškinacionalizem. Revolucijska nacija je pojmovana kot posledica spoznanj oskupnih interesih, lastnostih in predvsem o skupni memoriji 21 individuov inje neposredno produkt obvezujoče odločitve teh posameznikov za življenjev skupnosti z drugimi posamezniki, se pravi za samoomejevanje (in s temvarovanje) svoje svobode. Zato tako oblikovano nacijo običajno opredeljujemokot konvencionalno oz. pogodbeno ali dogovorno (celo zastopniki drugačnega,tj. stoletje kasnejšega nacionalizma v Franciji, npr. Renan, opredeljujejoobstoj nacije kot rezultat vsakdanjega plebiscita, kar pomeni, da se takomponenta pluralnosti in volje do skupnih interesov ljudi ohranja) v nasprotjuz rodovno oz. organicistično utemeljeno nacijo, ki je oblika duhovnega,kulturnega in jezikovnega sorodstva, kakor so nacijo koncipirali v Nemčiji19. stoletja, od koder se je to pojmovanje razširilo po nemškem vplivnemobmoč ju tja do Rusije in Japonske (seveda tudi v germanofili Sloveniji). Vrazmerju do Starega režima pa ta člen poveže javno pravo z ljudstvom kot dejanskimtitularjem suverenosti. V njem nastopita republikanski pravni red inpresumpcija demokratične javnosti. Ta člen odreja, da nihče, nobena skupinain noben posameznik, ne more izvrševati oblasti, ne da bi ga za to pooblastilanacionalna skupščina kot prek volitev pooblaščeno ljudsko zastopstvo;v njem je torej implicitna obsodba slojev oz. redov Starega režima. Odpravljenaje oblast osebe z nesocialnimi pooblastili (npr. vladarja po milosti božji)in moč korporacij, kakršne so stanovi in redovi.Četrti člen. Četrti člen opredeljuje svobodo in določa njene meje. Svobodaje individualna, družbe ne zadeva neposredno, ampak prek učinkov in iznjih izhajajoče pogodbe o sožitju, s katero se družba šele vzpostavi. Družbatako obstaja zgolj v funkciji posameznikove svobode in blagra, je pravzapravorodje za ohranjanje osebne svobode in blaginje. Paradoksno se zdi, daje osebna svoboda možna le prek samoomejevanja individuov, kar je vsebinadružbene pogodbe, ta pa je podlaga pravnega reda in subsidiarnih pravic terdolžnosti, ki hkrati vzpostavljajo, varujejo in zagotavljajo skupni blagor. Čeposameznikove pravice in svobodo omejujejo pravice in svoboda drugih, onpa te omejitve prostovoljno, na podlagi razumskega spoznanja sprejema, lahkogovorimo tudi o spoštovanju drugega in o tem, da na spoštovanju drugegatemelji posameznikova realna, ne zgolj načelna svoboda.Skratka, vsakdo uživa svobodo, ki pa ne sme posegati v svobodo drugih.To spoštovanje se opira na zakon, ki na podlagi podmene o družbeni pogodbizagotavlja in predpisuje samomejevanje posameznikov, ki sestavljajodružbo, skratka, določa meje individualne svobode (vendar ne v imenu21 O ključnem pomenu razlikovanja med memorijo in zgodovino, pa tudi o razmerju obeh dodržavljan skega angažmaja gl. Noiriel, 2008; Kramberger, 2009.111