Krik 2 - osnovna šola Franceta Prešerna Kranj

KRIKGlasilo Osnovne šole Franceta Prešerna v Kranju, letnik XXXV, šolsko leto 1999/2000,

KolofonUredniški odbor:Špela Zaplotnik, 8.b; Vesna Komat, Dana Nikoliè, Lea Jotiè, 8.c; Meta Jelovèan, Lara Jurajevèiè, Anja Obradoviè, VanjaPapler, 8.è; Eva Kotolenko, Igor Kalabiè, 7.c; Daša Vervega, Marko Kern, 6. a; Ana Marija Nagliè, Manca Pogaèar, AnjaTorkar, Cirila Zorenè, 5.b; Kristjan Roblek, 5.c.Zunanji dopisnici (Krikec): Ana Hudobivnik in Maruša Jošt, 8.bMentorici: Božena Bogataj in Nada PajntarOblikovanje: Vesna Komat, 8.cLikovna priredba: Bojan AbazaNatisnjeno v 200 izvodihCena: (z DDV) 100sitInternet: http://www.o-fp.kr.edus.si/krik/krik99001.pdfE-mail: krik@o-fp.kr.edus.si

UVODNIK16. novembra 1999 smo šli v Ljubljano po priznanje, ker se je naše šolsko glasilo uvrstilo med najboljša glasila lanskegašolskega leta. Poleg treh drugih šol smo dobili priznanje za celoto.Blažka, ki je vodila prireditev, nam je podelila priznanje z naslednjimi besedami:“Krik, glasilo uèencev Osnovne šole Franceta Prešerna, ima že dolgo tradicijo. To pa ne pomeni, da mladi ustvarjalcidremajo na lovorikah uspeha iz preteklih let. Nasprotno – Krik je še vedno glasen in odmeven – ker ve in objavlja vse, karse dogaja.In ker imajo na OŠ Franceta Prešerna v Kranju ustvarjalnih uèencev oèitno na pretek, dodajo rednim številkam Krikavsako leto še Osmošolski Krik, v posebni številki zberejo in objavijo verze mladi pesniki, posebno uredništvo pa izdaja šenaravoslovno obarvan Hrèkov list.Vsi skupaj si zaslužijo Pilovo priznanje za celoto.”Veselite se z nami, berite KRIK in uživajte!UredništvoKRIKOÈASNIKKvaj dej? Kej dej? Kva dogaja?Na mojo in tut vašo, valda VELIKO žalost se je septembra spet zaèela šola. Glede na to, da sem se med poèitnicamizbujal mal prepozn (ob dveh popoldne), sem že prvi dan težko preklopu na sedmo uro zjutri in sem namest v pondelkpršu v šolo šele v èetrtek. A v petek nisem mel nè veè sreèe, k sem namest v 8.b garderobo zašu v garderobo 7. b in setko znajdu med samimi novimi sošolci (preden sem dojel, de lansk let nism pogrnu, je minil par dni), tko de se je “TAZARESNA ŠOLA” pr men zaèela šele nekje sred oktobra, takrat sem se pa najprej en dan zglašal, da pameti še ni spoèitnic, drugiè, da sem pozabu, koko se nalivko drži, tretjiè, da sem torbo doma pozabu…K sem se pa lih vraèov iz zgodle, sem jo zagledov. Ja prsežem, de je lansk let še ni blo, al pa se je tko spremenila, de…No, u glavnem, ženska me je tok zacoprala, de tud hodt nisem veè znov, k mi je pa pomežiknla, mi je pa še tiste sivecelice, k so ostale od lansk let, totalno iznièla.Va, kva sem se pa smejov, kva so se zmisll. Na hodnik so postavl tri computer škarle z unmu ircam pa internetam gor,kao dostop vsem uèencem na šol. Jest sem si kuj reku, ta stvar dva dni ne bo doèakala, èe gledamo na to, da so leuèenci Franceta Prešerna zmožni, da v odprtino, kjer se keš not meèe v avtomat za coca-colo, utaknejo flašo, zabatiranomatematièno kontrolno pa zvezek in kos napol pojedenega kruha z marmelado.Sam kokr zgleda, stvar še vedno deluje in je treba priznt, da smo ful bl zreli od lansk let (to je pa že skor napredek zazapisat v knjigo rekordov). Pa a vi sploh veste, kok sem jest ponosn, k delam na šolskem radiu… Zdej sem taglaven odvseh modelov, stari, èe odmislmo motne, ki jih povzroèam, pa to, da sem že prviè skor celo opremo ferderbov…Kokr drugi, more bit pa tud Krikec-šmeko med prvimi pri vsaki stvari, kratko malo, najbl mega zega, zato hopla hopla,punce, mam pa zdej prov taprav TEKOÈI raèun na Lublanski babki. Ja ja, naj se sliš, naj se ve, da nisem tok za luno, kste (no sej niste) misll. Ej tipo, bejbe se ful grebejo za šmekse, k majo kej pod palcem, sej èe slišjo, da maš tekoèraèun, valda zraven paše še dnar. (Tole vam povem, sam da boste tih. Mam sam mal drobiška gor, k sem vse za tanovCD od ALI-ENA zapravu.)Sam sej sploh ni važn, prihaja zima pa leto 2000, dobr ga žurite pa fajn se zabubite v šal pa rokavice, k uzuni že mrazpiha, da vas nav gripa podrla.P. S. V Lovcu so petarde pa pasice 20% ceneje.KRIKEC

V Lublano po nagrado za KrikMladinske delavniceBil je eden tistih dni, k nè nidogajal. Po pa med zgodlo, lihtakrat, k sem že skor zzanimanjem vklopu v pariškomirovno konferenco, uleti v klasslovarca, pa udar s tako šokantnonovico, da je pol razreda okol padl,k nemogoèe je mogoèe, stari moji,Krikec je bil povablen na blablapodelitev oz. za najmega èasopis vdeželi naši. Še bol sem bil pavesel, k sem zvedu, da mi v torksploh špricat ni treba, saj so closami predlagal. Naj ne grem kpouku. Kuj sem šu s frendi zalit tasvetovn dogodek, konc koncov, doMartinovga je blo lih en teden, tkoda sem se mogu prej že mal ugret.U tork sem že zutri uletu v šoloblazno dobre vole, brez torbe, brezglave in ful fensi densi zrihtan.Medtem ko so drugi “užival” vpouku, sem se jest s tršico ustavuu cliota in še z enimi frendiodpeketal v Lublano. Po nekajèasa, k smo uspel dobit parkièaèist v drugem koncu Lublane (vsen,èe bi ga pustl v Kranu pa šli peš vLublano), smo prispel do stavbeDela in se tam zasidral v eno sejnosobo, od koder je bil z mojga placanajlepši razgled na “novinarke” (fuldobre maèke) z ne vem že kergacajtenga. Tok me je ena blondinkaznervirala, da k so me gor poklicalpo priznanje, sem kar nekibrezveznga iz sebe spravu,uglavnem totalno neumesnga, pol ksem šu pa dol, sem se pa èez vseune ovire spotaknu (tut èez tiste, kjih sploh ni blo). Najprej sempomislu, da se u Lublanorganizirajo po kšnem kitajskemkoledarju, pa da majo božiè že 16.novembra, k smo dobil tok daril, kda bi kot za premiero tata Mraz uletuke pa Miklavž z Božièkom vred. Tkosem mogu poslušat cel roman o izvoruvsakega èasopisa, dokler ni Blažkaodjodlala svoje in smo šli po uredništvuDela. Ata novinar in za njim še sto“mlado obetavno nadarjenihnovinarèkov” je tko letal po Delu in zoèmi požiral vse, kar so nam zbrbral(èeprav je mene valda kot totalnomehaniènga tipa bl zanimu un vilièarpa kompresor pred stavbo).Kva pa tista scena, k mi je skoz enanovinarka utrujala za ritjo, citiram “dejpovej, no dej povej, kva bo Krikec vnasledni številki povedu”, stari, res nidojela, da èe mi nav nehalautrujat, bo že svoje slišala, kvabo Krikec povedu. Smrdezmešane sem se po dolgembegu komi losu.Po k smo se pa nabasal zaumret s tisto “menza hrano”,smo šli pa v kino Anixa alAtexa gledat, da se je v dvehurah vse spodobn prebavl, tkoda k smo ven pršli, je bla takavrsta pred skretam, k da bi blanajveèja gorenjska razprodajana drug stran. Pol smo doblše ene frutke (spet nagrada),kot da bi spet hotl nadoknadttist, kar smo lih ven iz telesaspravl, po smo se pa vsizmrzneni vrnil domov, sevedaz nagrado za najbolš cajtng.P.S. bljak OsterixÈav bav donasledniè.KrikecMladinske delavnice vodi GabrijelaRupnik. Obiskujemo jih enkrat nateden – v petek ob 14:45. Vsak imasvojega tajnega prijatelja, kateremunosi majcena darila. Na mladinskedelavnice hodimo samo punce zizjemo dveh fantov iz 8.b razreda.Pogovarjamo se o prijateljstvu, ozaupanju, o spolnosti, vèasihposlušamo glasbo, se gremo kakšneigrice, skratka, zabavamo se.Lahko ti je žal, da se nisi prijavil tudi ti!Špela Zaplotnik, 8.b

DNEVNIK NADOBUDNE TABORNICE1.dan: ponedeljek, 27.9.‘99Konèno je tu - štiridnevnotaborjenje v Marindolu v Belikrajini! Preskoèimo vožnjo,saj veste: muzeji, mitreji,muzeji... itd., itd. Ne bomutrujala.V naš dom smo se pripeljališele pozno popoldne. Prvivtis je bil kar v redu. Lepapokrajina, gozd, velika vrtaèaz nogometnim igrišèem nadnu, Kolpa nekje spodaj...Vem, se vam cedijo sline,kajne? Èe ste petošolci, vasèaka ta tabor drugo leto,sedmošolci pa tako veste,kako stojijo stvari tam doli.Zveèer smo se zbrali okrogzastave v vrstah kot v vojski;ob dviganju zastave smozapeli oz. bolje reèenozašepetali našo himno, in tov položaju “mirno”. Šele ko jenaš tabornik izrekel težkoprièakovane besede “voljno”,smo razmigali otrdele ude inse odpravili proti tabornemuognju, ki se mu strokovnoreèe tudi pagoda. Kar nekajnaših sošolcev je v potusvojega obraza popoldne dveuri vlaèilo premoèeno vejevjeiz bližnje hoste in ga natoprimerno nasekanega inobdelanega umetelno zlagalov “pagodo”. Najprej ni hotelogoreti, ko pa se je ogenjrazplamtel, je bilo res lepo.Marko je igral na harmoniko,mi pa smo poskušaliprispevati nekaj petjupodobnega. Roko na srce,umetniški vtis je bil za slabodvojko.Naslednja zadeva nam je šlamnogo bolj od rok, nog insrca. Igrali smo se namreè“rin-èin-èin”. Seveda nikomur(razen naši razrednièarki) nibilo treba razlagati, kako seta reè igra in èemu jenamenjena. Èe je pa le šekje kakšna trda buèa na tejšoli, pa naj si prebere kratkoMarkovo razlago (velja zapetošolce), da vas ne bodrugo leto v Marindolu sramOb desetih je brez milosti inodloga padlo povelje: “Spat!”Ugovarjanja ni bilo. Zlepa alizgrda (klepetalci in smejalciso bili na hodniku zanoènega stražarja) smomorali zaspati. Bilo je hudo,ampak nekako se nam je leposreèilo.2. dan: torek, 28.9. ‘99Vstajanje in telovadba, karpo vojaško, se pravi,taborniško. “Lahen tekec”nam je res pognal kri požilah, da smo potem lahko znadzvoèno hitrostjopospravljali sobe. Vsivzglavniki enako obrnjeni, vsespalne vreèe enako zložene,nahrbtniki urejeni inpospravljeni, copate nenogah in ne kjerkoli drugje.Priznam, fantje so nas pritem posekali na celi èrti.Sicer je pa to prav, naj letrenirajo za vojsko.Nato smo se spet zbrali predzastavo. Gospe razrednièarkista nam za kanèek pogrenilidan, saj je bilo govora o tem,kakšne smo špièili ponoèi.Danes naj bi rafali. Pripeljalismo se do Adlešièev. Tam sonas opremili z rešilnimjopièem in èelado - in zaèelismo veslati. Kdo bi si mislil,da je to tako napornopoèetje. Tok je bil poèasen,voda nizka, kar naprej smomorali lesti iz èolna in vleèiraft èez brzice... Bilo je pravotežaško delo. Konèno smopristali in se mokri do pasuali pa še èez po strmembregu odvlekli do doma. Pasmo imeli še sreèo!Naslednjo skupino je namreèna vodi ujela nevihta in so biliše trikrat bolj premoèeni kotmi! Zdaj vsaj vem, zakaj sereèe, da lije kot iz škafa inda si moker kot miš.Zveèer pa spet obred: dvigzastave, petje himne innapoved veèernih dejavnosti:belokranjski plesi in pesmi vizvedbi ansambla Kresnice.Ko so nam prijazna dekletazapela in pokazala triosnovne plese, nas ni bilotreba prav niè prositi, naj sejim pridružimo. Le prostor jebil nekoliko premajhen insmo zato malo hodili inskakali drug drugemu ponogah. A je bilo vseeno kul.Za naprej se pa ve:nepoboljšljivi smejalci inklepetalci spet na noènistraži...3.dan: sreda, 29.9. ‘99Vstajanje, telovadba,pospravljanje sob ter zborpred zastavo. Slišali smomarsikaj grenkega, kar nibilo užitno. Ampak nam niène more pokvariti dneva...Dopoldne smo barvalipisanice pod strokovnimvodstvom gospe Cvitkoviè, kismo jo prejšnji dan dopoldneobiskali v Adlešièih. Pokazalanam je, kako se tke platno naroènih lesenih statvah, no,danes pa nas je uèila barvatiin risati pisanice. Nekaterimso nastale mojstrovine,nekaterim zmazki, ampakpotrudili smo se vsi.Popoldne smo jo spet mahniliv Adlešièe, z dobrimnamenom, da se bomo kopali.Kakšna prevara! Kolpa je èeznoè narasla vsaj za meter inpol, vsa kalna je nosila sseboj vejevje in še kaj, zatosmo samo malo “rinèinèinali”in se vrnili v tabor delatplakate. Èeprav smo sepošteno trudili, nam je nekajdela ostalo še za naslednje,zadnje dopoldne.Zveèer so se naše male sivecelice spopadle zŽupanèièevimi ugankami.Nagrada je bila veè kotizvrstna: kolikor toèk, tolikoorehov. No, nekateri so seorehov tudi branili, saj nadvseskrbijo za vitko linijo.Potem je sledil težkoprièakovani disko. Vse, kar seje tam dogajalo, je sevedastroga skrivnost (top secret) inje tudi Kriku na ljubo nemislim izdajati. Smeli smopodaljšati za cele pol ure(neverjetno!), ampak potem jeprišlo neizbežno: spanje.Zadevi se nikakor ni daloizogniti. Èeprav je bilo žepozno, smo bili vsi budni inpripravljeni na akcijo. To našeprešerno razpoloženje (sajsmo vendar Prešernovci!) pa jedalo našima razrednièarkamaše veè dela, zato je veèosebkov moralo na

“prostovoljno” noèno službo.4. dan: èetrtek, 30.9. ‘99Škoda, zadnjiè smo sezbudili v teh “mehkih inèistih” posteljah. Danes sonagovori ob zastavi trajalinekoliko dlje kot ponavadi.Tudi zastavo sta zaspremembo dvignilirazrednièarki.Potem pa: zajtrk,pospravljanje, mrzliènodokonèevanje plakatov(èigavi bodo lepši, naši aliod naslednje skupine?),pakiranje, kosilo... in odhod.Veliko lepega in zabavnegasmo preživeli v teh štirihdneh. Nekaj smo se celonauèili! Marindol, se vidimoše kdaj!Daša Vervega, 6.aŠola v naravi. “Malo”drugaèna šola. Zelozanimiva in zabavna,vendar tudi zelo naporna,vsaj za nekatere. Vsem pabo ostala v spominu.Najprej so šli 6. razredi vMarindol v Beli krajini,potem pa še 5. razredi vPiran. Sedme razredeèaka Murska Sobota inPrekmurje, osmi razredipa bodo šolsko letozakljuèili z dvodnevnimizletom.Vtisi so razlièni, predvsempa so dobri!Kaj mi je bilo najboljvšeè na taboru vPiranu?- vožnja k barko, keruživam, kadar se ziba;- sobe, ki so bile urejene;- risanje na obali, ker jesijalo sonce;- orientacijski tek poulicah Pirana;- nastop profesorjaStrmeckega, ker je bilopouèno, zraven smo sezabavali in peli;- nastop AndrejaStrmeckega, ker nas jepopeljal v vesolje, v Indijoin še mnoge drugedržave;- galeja, ki je bila vmuzeju;- hrana, Andrej Strmecki,vožnja z ladjo,izdelovanje plakatov;- vožnja z ladjo, ker so biliveliki valovi in nas jepremetavalo;- vse; da smo veliko delaliin da nam ni bilo nikolidolgèas;- hrana, vožnja z vlakom,filma Poletje v školjki 1in 2, vožnja z ladjo,nasad kaktusov, soline,nastop Strmeckega,obzidje, risanje na obali,Pomorski muzej, tek poulicah Pirana…Kaj mi ni bilo všeè nataboru v Piranu?- soline;- ker smo morali vstajatiob sedmih;- soba, ker se ni zapiralookno in ker v kopalnici nibilo vrat;- soba in slaba postelja;- postelja, škorpijon v sobiin stranišèa,- soba, ker je bila majhnain je razpadala, posteljeso škripale in šeumivalnik je pušèal;- da je gospod Ivan istostvar povedal trikrat ališe veèkrat;- vreme,- ker je bilo prekratko!Odgovarjali so uèenci 5. brazreda.Ponedeljek, 8. 11. 1999Zjutraj smo se zbrali naželezniški postaji v Kranju.Peljali smo se do Ljubljane,tam pa smo presedli na vlakza Koper. Iz Kopra nas jeavtobus odpeljal v Toninohišo, kjer je ohranjen primerstare oljarne. Postopekpridobivanja olja iz oljk soimenovali torkljanje. V tanamen so v vasi imeli oljènemline ali torklje. Oljke sonajprej mleli, nato pa stiskali.Danes starih torkelj ni veè,olje pa pridobivajo na boljsodoben naèin. Še vednonamreè velja, da hladnostisnjeno olje oljk zelo krepizdravje.Nato smo odšli do penzionaMaksimiljan, kjer smo senastanili. Po kosilu inpoèitku smo šli na ogledPirana, po veèerji pa smo siogledali film Poletje v školjki1. del.Oskar Grah, 5.bTorek, 9. 11. 1999Ta dan se je zaèel tako, dasmo se zbudili ob polsedmih. Oblekli smo se inpospravili sobo. Po zajtrkusmo odšli v pristanišèe, kjernas je že èakala ladja.Barka nas je odpeljala dosolin, kjer smo izstopili. Tamsmo si ogledali nasadkaktusov. Najstarejši kaktusje bil star 44 let. Peš smo seodpravili do Lucije. Po potismo si ogledali kipe v Formavivi. V Luciji nas je že èakalaladja, ki nas je peljala doPirana, toda na morju senam je pokvarila. Do Pirananas je zato vlekla drugaladja.Ko smo pristali v piranskempristanišèu, smo se odpraviliv penzion in pojedli kosilo.Po kosilu smo morali najprejpoèakati, da pridejo uèiteljitelovadbe, nato pa smo imeliorientacijski tek. Tekli smookoli celega Pirana. Namentega teka je bil, da seznajdemo v neznanemmestu. PO teku smo doveèerje risali znamenitosti vPiranu.Sledila je še veèerja in filmPoletje v školjki 2. Po filmusmo se umili in zaspali.Sebastjan Leško, 5.b

Sreda, 10. 11. 1999Ta dan smo si ogledaliPomorski muzej SergejaMašere v Piranu. Nekagospa nam je razložila vse osolinarstvu, pomorstvu intisto, kar nas je zanimalo.Ko smo si ogledali muzaj,smo se odpravili protiakvariju, a ta je bil žal zaprt.Najbolj smo se zabavali poveèerji. Predaval nam jenamreè g. prof. Strmecki.Opisal nam je dežele, kjer ježe bil. Sam je sestavil tudipesmice, katerih smo senauèili tudi mi. Imeli smo tudimodno revijo. Manco jeoblekel kot Indonezijko,Mateja je postala pravaIndijka, Katja Kitajka,Maruša pa se je spremenila vAfrièanko. Vse so bile zelolepe. Bilo je super. Spat smoodšli šele ob enajstih.Ta dan je bil res imeniten inzabaven.Petra Nastran, 5.bSreda, 10. 11. 1999Naš razred 5. b je odšel všolo v naravi, jaz pa semostala doma. Pravzaprav soodšli že v ponedeljek, vendarsem bila takrat bolna, zatonisem šla v šolo. V šolo semprišla v sredo, izbrala pa sem5.è razred. V 5. è mi je bilovšeè, saj so uèenci zeloprijazni.Cirila Zorenè, 5.bÈetrtek, 11.11.1999Zadnji dan sem se zbudildeset minut do šestih.Nisem vstal, saj sem se bal,da bom s škripanjempostelje zbudil žiga inmatica. Kmalu mi je postalodolgèas in ker se je Žiga žeprebujal, sem vstal. Potemse je zbudil tudi matic.Odprl sem okno in zaèelismo se preoblaèiti terpripravljati prtljago. Ko smokonèali, sta prišli uèiteljici inocenili sobo. Ker smo imelilepo pospravljeno, smo dobilipetico. Naša uèiteljica jerekla, naj vzamemo pušèice,kaktuse in nahrbtnike terodidemo v jedilnico na zajtrk.Kaktuse smo pustili naokenski polici v jedilnici.Pred zajtrkom sem izpolnilsvojo zadolžitev in odšelpogledat, kakšna je zunajtemperatura.Po zajtrku smo se razdelilina dve skupini. Prva, v katerisem bil jaz, je dokonèalaplakate, druga pa je risalakaktuse. Ko smo vsi konèali,smo odšli na sprehod poPiranu. Po povratku smoodigrali igro potapljanjaladjic.Po kosilu smo torbe zložilina manjši trikolesni tovornjakin peš odšli do avtobusnepostaje. Avtobus nas jeodpeljal do železniškepostaje, kjer smo presedli navlak za Ljubljano. Uèiteljicista nas razdelili po kupejih.Bil sem vesel vrnitve, sajsem domaèe zelo pogrešal.Grega Šoiè, 5.buèilnico, kjer smo dokonèalirisbe iz Pirana in delaliplakate. Potem smo šezadnjiè odšli na sprehod poPiranu. Šli smo èezTartinijev trg, še zadnjièopazovali mesto, nato pase po ozkih ulicah vrnili vpenzion Maksimiljan, kjersmo poèakali kosilo.Ko smo pojedli, smo vzelipotovalke in se zavtobusom odpeljali doželezniške postaje v Kopru.Usedli smo se na vlak, vLjubljani še zadnjiè presedlina vlak, ki pelje v Kranj, tampa so nas prièakali starši.Bilo je lepo.Manca Pogaèar, 5.bZjutraj smo veselo vstali.Nato smo odšli na zajtrk,pojedli, spakirali in pospravilisobe. Odšli smo v manjšoTartinijev trg v Piranu

IZ PIRANSKEGA DNEVNIKA11. 11. 1199, Kranj -Ljubljana - PiranOb 8.15 sem s sošolcinestrpno èakal na železniškipostaji v Kranju. Odpeljalismo se do Ljubljane, kjersmo presedli na vlak za vKoper. Tu nas je že èakalavtobus, ki nas je peljal naogled Tonine hiše. Tam smosi ogledali znaèilnostiprimorske hiše in kako iz oljk(plodov) stisnejo olje.Tako, prva toèka je bila zanami in sledila je vožnja doPirana, kjer smo v penzionuMaksimiljan imeli zaèasendom. Najprej so nasnamestili po sobah, potem jebilo kosilo, popoldne pa hajdna sprehod po Piranu.Videli smo tiso in kaki.Povzpeli smo se na mestnoobzidje in z enega odobrambnih stolpov opazovalimesto. Bilo je super!Zveèer smo si na videupogledali slovenski filmPoletje v školjki.12. 11. 1999, Piran13. 11. 1999, PiranPo zajtrku smo šli na ogledakvarija in Pomorskegamuzeja. V akvariju sem videlrake, želve, ribe in morskezvezde. V muzeju pa so mivelièastne makete ladij karzapirale sapo.Spet kosilo in nato sprehoddo pomola, kjer smo risali.Zveèer smo imeli zanimivopotopisno predavanje g.Andreja Strmeckega. Tudi mismo sodelovali s petjem,naše sošolke pa so bilemanekenke in sopredstavljale razliène rase,npr. Indijko, Afrièanko...14. 11. 1999, Piran - KranjZadnji dan smo delaliprojekte, in to po skupinah.S sošolci smo odgovarjali navprašanja. Po kosilu pa smose odpravili domov.Piran, še se vidiva!Luka Markun, 5.cZ barko smo se peljali protiStrunjanu, kjer smo siogledali soline, gojišèeškoljk, nato pa smo odpluli vnasprotno smer in pod Seèoobiskali rastlinjak, v kateremgojijo kaktuse, potem pasmo v morju videli šeribogojnico v plavajoèihbazenih. Ko smo se vraèali,sem krmaril barko.Po kosilu smo imeliorientacijski tek po ulicahPirana, veèerne ure pa smozapolnili s plesom.Petra Koren, 5.c

Kratko malo:predstavljamo vam gospoda Marijana MohorièaV tej rubriki smo ponavadipredstavljali “nove”uèitelje, ki so prihajali nanašo šolo. Letos so vsiuèitelji in uèiteljice na našišoli “že stari znanci”, ki jihni treba posebejpredstavljati. Kljub temusmo se odloèili, dapoklepetamo z uèiteljem,ki pouèuje na naši šoli žepetnajst let.Še prej pa…letos sebomo poslovili od uèitelja,ki dela na naši šoli mnogoveè kot 15 let. GospodFranc Teran, uèiteljtehniène vzgoje, odhaja vpokoj.Zanimalo nas je dvoje.Krik: Kaj boste najboljpogrešali?G. Teran: Pogrešal bomprijetne trenutke, ki sem jihpreživel z uèenci.Krik: Èesa se najboljveselite?G. Teran: Veè prostegaèasa, ne bo veè obveznosti,vstajanja in odhajanja vslužbo.Manca Pogaèar, CirilaZorenè, 5. bOsebna izkaznica:Rojstni datum: 3.9. ‘60Horoskop: devicaNaj pijaèa: oranžadaNaj hrana: izdelki iz skuteNaj film: Moje pesmi, mojesanjeNaj skupina: ABA(Ansambel Bratov Avsenik)Naj pevec: Adi SmolarNaj pevka: RomanaKranjèanNaj želja: zdravjeNaj avto: volkswagenNaj element: vodik, ker jealfa in omega – zaèetek inkonecNaj spojina: voda, ki jopremalo spoštujemo. Nezavedamo se njenepomembnosti, kar zna imetikatastrofalne posledice.Krik: V katerem kraju stese rodili?Rodil sem se v Kranju, boljnatanèno na Laborah (takopravi ustno in pisno izroèilo,sam se namreè tegadogodka ne spominjam).Krik: V katero osnovnošolo ste hodili?Hodil sem v osnovno šoloLucijana Seljaka. Danes seta šola imenuje, èe se nemotim, OŠ Stražišèe. Nevem, kaj jim je Lucijan storil,da ga ne marajo veè.Krik: Ali ste bili kot otrokrazigrani?Da, kot otrok sem bil zelorazigran. Imel sem precejenergije, tako da sem tudisam kdaj povzroèil kakšnoneumnost. Doma sem precejenergije vložil v delo, ukvarjalpa sem se tudi s športom,konkretno s tekom nasmuèeh. Vseeno pa sem jenekaj za vsak sluèaj prihranilza kakšno neumnost.Krik: Ali ste bili v OŠodlièni?Da, samo v dveh razredihsem bil prav dober. Pa me nitreba posnemati. Vi stelahko vseh osem let odlièni.Krik: Kateri predmet ste vOŠ imeli najraje?V OŠ sem imel najrajelikovno in tehnièno vzgojo, patudi z matematiko nisem bilskregan. H kemiji pa semhodil bolj s strahom, uèilame je ga. Oblakova…Krik: Kako je potekal vašnadaljnji študij?Po OŠ sem šel napedagoško gimnazijo, natopa na pedagoško akademijo.Vmes sem se za desetmesecev preselil še v Plevljov Èrno goro, kjer sem opravildržavljansko dolžnost (zanepouèene: služil vojsko).Krik: Ali ste imeli strogestarše?Odrašèal sem samo obmami. Oèe mi je umrl, kosem bil star tri leta. Mama nibila stroga. Zelo jospoštujem, saj je ostalasama z devetimi otroki, ki jihje vse pošteno vzgojila. Nevem èisto natanèno, kako jije to uspevalo; saj se jenismo bali, a smo jo vseenoubogali in jo spoštovali.Enkrat samkrat me je kotmajhnega otroka udarila poriti - seveda upravièeno.Dobro mi je ostalo vspominu, to pa zato, ker meje bolj bolela vest kot rit.Veèkrat si želim, da bi tudimeni uspelo tako dobrovzgojiti svoje otroke.Krik: Ali imate brata alisestro? Koliko?Imam šest bratov in dvesestri. Vsi razen ene sestreso starejši. Smo pa precejnavezani drug na drugega,tako da obiskov prav hitro nezmanjka. Imam tudi blizutrideset neèakov oziromaneèakinj.Krik: Koliko let že uèite nanaši šoli?Sedaj uèim že petnajst let.Na tej šoli sem prièel znadomešèanjem, ki pa jeprešlo v stalno zaposlitev.Drugaèe bi moral uèiti na OŠStaneta Žagarja.Krik: Kaj vas najbolj jezipri uèencih?Pri uèencih me najbolj jezinezainteresiranost za delo,neodgovornost inizkorišèanje drugih.Krik: Ali je delo z osmimirazredi težje ali lažje kot ssedmimi? Zakaj?Delo z osmimi razredi jemalenkostno težje zaradinediscipliniranosti oz.pubertete. Marsikdo vosmem razredu tudi raèuna,da se mu na koncu letaocena “šenka” oziroma reèe:“Bom pa imel popravni izpit”.Krik: Ali radi opravljatedelo razrednika?Da, rad sem razrednik. Zdi

se mi, da s tem lahko še kajdodatnega naredim zauèence.Krik: Ali se dobrorazumete s sodelavci?S sodelavci se razumemzelo dobro. Vedno sempripravljen sodelavcempomagati in tudi sodelavciradi pomagajo meni, tako dase v kolektivu poèutim zelodobro.Krik: Kje stanujete?Stanujem v Podblici. To jeidilièna vasica pod obronkiJelovice. Je približnoštirinajst kilometrovoddaljena od Kranja, kar paglede na kvaliteto cestesploh ni daleè.Krik: Ali nam lahkozaupate imena svojihotrok?Seveda. Klavdija, Blaž, Uroš,Matej, Klara, Miha, Anja.Povedal sem jih po vrstnemredu, kot so prihajali na svet.Krik: Ali imate domaèeljubljenèke?Moji domaèi ljubljenèki sootroci (in seveda žena). Vempa, da je bilo vprašanjemišljeno, èe imam domaèe –hišne živali. Ne, nimam jih,ker prosti èas, ko bi“ljubljenèka” peljal nasprehod, raje namenimdružini. Glede na to, daživimo na vasi, tudi otroci nezahtevajo svojih živali.Krik: Ali imate sanjskohišo na samem ali je obprometni cesti?Moja hiša stoji na samem.Postavil sem jo na rob vasi.Ob hiši imam le gasilski domin šolo, tako da so edini“promet”, ki poteka mimomoje hiše, otroci, ki hitijo všolo. Ponoèi pa se kdaj pakdaj oglasi sova, ki domuje vgasilskem domu, ali kakšensrnjak, ki varuje srne na paši.Krik: Kje ste spoznalisvojo ženo?Svojo ženo sem spoznal našoli, kjer uèim. Tega trenutkase ne kesam. Verjetno bi mibilo žal, èe do tega ne biprišlo.Krik: Kam hodite obprostem èasu z družino?Z družino hodim ob prostemèasu v naravo. Zelo pogostiso sprehodi v gozd vneposredni bližini hiše. Mojiotroci so še majhni in sikakšnih dolgih poti še nemoremo privošèiti.Krik: Kaj bi izbrali, èe biimeli na izbiro: ali ženaali kemija?Povsem jasen odgovor:KEMIJA – NE! ŽENA – DA.Žena je pri meni na prvemmestu. Naj povem, da joljubim in spoštujem. Veselsem, da mi je rodila otroke,za katere skupaj skrbiva injih vzgajava. Saj poznatetisto: In sin je zapustilmater…Krik: Katere tri predmetebi vzeli na samotni otok?Na samotni otok bi vzelknjigo, fotografski album insonèna oèala. Knjigo, da mine bi bilo dolgèas; fotografskialbum, da bi obujal spomine,in sonèna oèala za vsaksluèaj, èe bi bil otok gol in bibila nevarnost UV žarkov…Intervjuvala Špela Zaplotnik,8.bNajmlajša èlana družine Mohoriè (Anja inMiha - predvidevamo, da veste, kdo je kdo)Mohoriè Family

PO ANGLIJI IN FRANCIJILetošnje poèitnice so bile precejdrugaène od dosedanjih. Prišla semiz šole in zaèela s tipiènimi izpadiob koncu šolskega leta.“Letos pa ne bom odlièna. Ne, nišans. Samo tri predmete bom imelapet. Ne, ne, niè ne bo.”Mami me zaène miriti s tistimisvojimi zguljenimi frazami: “Jaz pavem, da boš odlièna, ker si drugegasploh ne predstavljam.”In potem me preseneti: “ Sicer sepa kar potrudi. Kajti letos bo tvojanagrada za odlièen uspeh ...Anglija!”Nekaj èasa mi je še odmevalo vušesih, potem pa je bil danzaznamovan z nasmehi do ušes inz obèasnimi kriki radosti.Dnevi so minevali in že je bila tusobota, 26. junija. Odhod je bil izljubljanskega Tivolija. Ob dvanajstihsva bili z mami na prizorišèu. Kosem se ozirala okrog sebe, sem simislila: “Groza, spet en domišljavpiflar. Le kaj bo z mano?!”Najprej sta me zmedla dvaavtobusa. Moral bi biti le eden.Seveda jaz ne bi bila jaz, èe ne bišla najprej k napaènemu spraševat,èe je pravi.Ko sem se konèno javila vodièu inse spravila na pravi avtubus, se jeprikazala še moja sestra s svojodružino. Poèutila sem se kotkakšna zvezda. Mami se je vsatresla, ker ni bila popolnomapreprièana o tem, kam bom šla izAnglije.K meni je prisedla simpatiènapunca, ki se mi je zdela najboljnormalna od vseh in sva se takojspoprijateljili. Po dolgemposlavljanju (imeli smo že pol urezamude) smo se odpeljali protitržaškemu letališèu Ronche. Tusmo v vrstah stali še vsaj dve uri.Zelo me je skrbelo zaradi prtljage,saj naj bi bila najveèja dovoljenateža 20 kg, moj kovèek pa je tehtalcelih trideset kil, poleg pa sem imelaše nahrbtnik. Pa je šlo vse gladko inže sem sedela v letalu.Bila sem navdušena nad ponudbo inpostrežbo letalske družbe British Airways:kaviar, prekajen losos, dvesladici, brezalkoholna pijaèa...predvsem pa krasni stevardi. Vodiè nasje že na letalu opozoril, da Angležiobožujejo olikane ljudi.Jaz sem ubogala njegov nasvet. Vsem,ki sem jih sreèala na letališèu v Angliji,sem se smehljala, se za vsakomalenkost zahvaljevala in pozdravilavsakogar, ki mi je naklonil pogled.Potem sem se pa še èudila, da so mecariniki tako sumnièavo gledali.Sledile so tri ure vožnje od letališèa doGreat Malverna. Iz treh so nastale štiriure in pol, ker se je voznik izgubil. Zanameèek smo morali prenašati šeslalomiranje avtobusa, saj je šofernekajkrat pozabil, da se v Angliji vozipo levi in je zapeljal na desni voznipas.Že v avtobusu smo se menili, katerifant bo s katero punco skupaj v sobi inkdaj bomo hodili spat. Predvsem pasmo ugibali, kakšne barve bo svilenaposteljnina in katere znamketelevizorjev bomo imeli v sobah.Kakšnega posebnega obèutka, da smov Angliji, nismo imeli. Predvsem nas jemotila popolna enakost stavb, zato sesploh nismo èudili, da je voznikspregledal kolidž.Sprejem je bil precej topel. Takoj semsi našla dva “deèkota”, ki sta mi služilakot nosaèa prtljage. Osebje je biloarabsko. Arabski fantje so nas takojnavdušili. Zdeli so se nam popolniraperji, ravno prav veliki, prav stari,temnopollti, olikani, srèkani, prijazni inuporabljali so omamne parfume v ravnopravšnjih kolièinah. Veèer je postal šelepši, ko so nam vodièi obljubili“pošiljko” Italijanov, Francozov inŠpancev za naslednji dan. Slišalo se jeprelepo, da bi bilo res.Razoèaranje je prišlo hitro,nenapovedano, kruto. Namreè: lastnikkolidža je bil musliman. To pa jepomenilo: No boys in girls’ rooms inNo girls in boys’ rooms.Ko pa ti nekaj ni všeè, ti ni všeènobena stvar veè. Prišli smo v hišice. Vnaši je bilo 11 sob in kopalnica z wcjem.Vendar to sploh ni bilo hudo.Grozne so bile sobe! Postelja: ležiš,se obrneš in potem še pol ure škripa.Pisalna miza s predali: samo vsakdrugi predal se odpre. Omara: èe bomsem spravila svoja oblaèila, bodomislili, da sem se vpisala med dihurje.Razgled: sploh si ga nisem ogledala,ker sem se bala, da bo vame skoèilakakšna pošast.Vrata: vsak dan sem se vsaj po trikratzaprla ven, ker so se lahko odpirala lez notranje strani ali z zunanje skljuèem, jaz pa sem kljuè ponavadipozabila.Zajtrki niso bili slabi, ostali obroki pravtako ne, to pa je tudi vse, kar lahkoreèem o hrani, saj sem veèino obrokovprespala. Kar je imelo svoje (dobre)posledice.Denar smo dali Niku, našemu vodièu.Imela sem nekaj èez 100 funtov.Odloèila sem se, da bom zapravljala vLondonu, tu pa bom porabila le tisto,kar sem imela èez sto funtov. To je bilpovod za 40 funtov posojila. V trgoviniso namreè prodajali takooo dooobrepiškote in tudi skladbe v jukeboxu sobile tako dobre in za en funt si jih lahkoizbral kar pet. Potem pa je še karta zadiskoteko Trump‘s stala pet funtov(1500 SIT!). Upam, da ne boste veètežili, da je v Sloveniji “takooo drago”!Po nakupih brez denarjaZ Ado sva se sprehajali po parku okolikolidža. Miss Lyn naju je videla inpovabila na izlet v Malvern. Pri sebinisva imeli nièesar, samo tekli sva kNiku in mu povedali, da naju do veèerjene bo. Z nami je šel tudi ItalijanLorenzo s svojo punco. Meni pa je bil

on tako všeè...Malvern je velik približno tako kotMaribor. Z Ado sva obiskali najboljpopularno trgovino Woolworth. Šlisva tudi v trgovino z raèunalniškimiigricami in igraèami. Nenadoma svazaèutili na sebi zaèudene pogledeangleških najstnikov. Ne da bivedeli, sva se namreè znašli naoddelku s pornografijo. Prav hitrosva jo ucvrli ven.Z nakupi tako ni bilo niè, saj tudi vAngliji ne dajejo zastonj, šlo je boljza “window shoping”.Dinner and DanceEden najbolj eksplozivnih dogodkovv kolidžu je bila slavnostna veèerja.Obešali so jo na veliki zvon.Upravnik nam je ves èas vtepal vglavo: “Uredite si prièeske, dekleta,uredite si make-up in oblecitenajlepše obleke. Fantje, upam, daimate s seboj kravate in smokingeali pa vsaj metuljèke. To bo velikdogodek.”Mi smo to vzeli seveda smrtnoresno. Na vrata hišice smo nalepilenapis: No entrance. Toda tudi hišicasama ni bila varna. V kopalnici jebila poplava vode in deklet vkopalkah. Britvice bi morale bitipodpisane, da jih ne bi zamešale.Peno za britje pa smo imele ne lepo nogah in pod pazduho, ampaktudi v ušesih in na nosu. Todarezultat je bil vreden truda: prièeskein make-upi so bili popolni, zobjeblešèeèi, nasmehi do ušes, oblekeelegantne, èevlji nemogoèi zanošenje, sobe pa, kot bi naszbombardirali. Od radovednosti biskoraj konec vzeli...Ko pa smo stopili v dvorano, nismovedeli, ali naj se zjokamo aliplanemo v smeh. Mize so bilenormalne, le pogrinjki so bilinekako... svojevrstni. Luèi so bileugasnjene. Na mizah so gorelesveèke, kakršne dajemo podposodice z eteriènim oljem, kar jenaredilo zelo romantièno, apopolnoma nepraktièno vzdušje. Hranosmo si morali postreèi sami in dekletasmo se v temi spotikala okoli pultov.Hitro smo pojedli in popili, potem pasmo se preselili na plesišèe. Tam semnaredila svojo najveèjo napako. Dee,Arabec, ki me je povsem oèaral, me jeprosil za ples. Jaz pa sem ga pravneumno vprašala, s kom naj bi plesala.To ga je pripravilo do tega, da si jepoiskal drugo plesalko.Diskoteka “The Trump’s”Ena boljših stvari je bil tudi ples vdiskoteki The Trump‘s. Na ta ples jebilo še veè priprav kot na slavnostnoveèerjo. Vendar se je splaèalo. O svojiobleki ne bi govorila; komentar veèinefantov je bil tišina in na široko odprtausta. Vendar pa tudi Angležinje niso odmuh. Obleèene so bile enkratno!Diskoteka je bila gromozanska, zapribližno pet Skal. Z Ado sva seodpravili do toaletnih prostorov in kosva se vraèali, sem zagledala nastopnicah Lorenza. Ozrla sem se,naredila predolg korak in ... No, padlanisem, ker sem se zagrabila za ograjo,toda moji èevlji, za katere sem dalacelo premoženje, so bili le še za kèevljarju. Kljub temu sem odplesala šesvoj prvi poèasni ples, in to s fantom,ki se mi je zdel najbolj domišljav inzaradi katerega sta se Saša in Adaskoraj na smrt sprli.In kaj sem se nauèila v disoteki? Èeplešeš z zlomljenimi petami, tvojapriljubljenost strmo naraste.Zadnja žurkaNapoèil je zadnji veèer v kolidžu.Izkoristili smo še poslednje možnostiza noèno druženje. Najprej smopretihotapili Nika in Domna v našohišico. Ko je uèiteljica preverjala, èesmo vse v hiši, jo je Domen zlahkapreprièal, da je dekle. Vse, kar jemoral reèi, je bilo: “Oh, I`m a girl.Yeah.” Naredili smo naèrt, kje bo našazadnja zabava. Na skrivaj smo sepritihotapili do bazena, in to tako, dasmo smuknili pod ograjo. Ker ni bilonobenih primernih podlog za podzadnjice, smo k bazenu zvlekli karpernice iz postelj. Naše poèetje ni biloravno vzorno, kar je uvidel tudi vodiè, kije kmalu po zaèetku zabave pobegnilnazaj v svojo sobo.Izidor je skoèil v bazen in v oèehnekaterih deklet je gorelo upanje, da jepozabil na kopalke. Takrat pa sepojavita Lorenzo in njegova Frederica ssvojimi strastnimi poljubi. Vsa zelenaod zavisti sem izdavila: “Bon apetit!”Izlet v Bath in slovo od kolidžaNavsezgodaj zjutraj so uèiteljicevrešèale po kolidžu, ker smo najprejprespale zajtrk, nato pa še podelitevcertifikatov. Avtobus za v Bath je žepripeljal, nas pa so šele obvestili, damoramo pripraviti vse za odhod terprtljago prinesti v dvorano, ker bomotakoj po vrnitvi iz Batha zapustili TheAbbey College.Torej smo se karseda naglo odpravili vBath. Tu so bile vèasih rimske toplice,mene pa je najbolj navdušila prodajalnaz medvedki. Tudi velika tgovin C and Aje bila za nas veèji magnet kot ogledcerkve. Nakupile smo “najnujnejše” zana pot: majèke, ogrlice, hlaèe...Konec izleta ni bil niè kaj prijeten, sajsmo vedeli, da po vrnitvi v kolidž sledislovo. Ker je imel naš vodiè dobro srcein veliko usmiljenja, nam je pustil šedodatno uro èasa za poslavljanje. To jeseveda pomenilo le toliko veè joka. Nepomnim, kdaj je šlo iz mene tolikovode kot takrat. Izmenjavali smo sinaslove in se objemali toliko èasa,dokler me niso skoraj pustili v kolidžu.(Nadaljevanje v naslednji številki)Vesna Komat, 8.c

HIT POLETJA: SONÈEV MRKPeljali smo se proti Gorièkemu,kamor se je valila dolga kolonaavtomobilov, avtobusov, motorjev,koles. Ljudje so prihajali odvsepovsod. Iz sosednjih držav, pacelo iz Amerike, Avstralije inKitajske.Prispeli smo na cilj in iskaliparkirno mesto. To je bil v tistemtrenutku problem številka ena.Konèno smo ga našli in se odpravilina zelenico, kjer je že sedela, stalain se sprehajala veètisoèglavamnožica. Brž smo pripravili vsotehnièno opremo (fotoaparate,kamere) in zaèeli èakati nazgodovinski trenutek. Od njega nasje loèila samo še ena ura. Minuteso poèasi minevale. Sonce, Luna,senca, prstan... Vsi so vedeli vse.In vseh je bilo èisto malo strah.Potem se je zgodilo. Ura je bila 12,48 minut in 4 sekunde, ko jenastopil popoln mrk in so zašèitnaoèala za trenutek postala odveè. Vvsej lepoti se je zablešèal prvidiamantni prstan, zasijala jesrebrna krona, nato se je ob 12. uri50 minut in 20 sekund zasvetil šedrugi diamant... in popolni mrk jeminil.112 kilometrov široka Lunina senca,ki je s hitrostjo 2000 metrov nasekundo pripotovala s severnegaAtlantika preko zahodne Evrope knam na Gorièko, se je zdajzapodila proti Bližnjemu vhodu inIndiji. Koliko prièakovanj in ugibanjje bilo povezanih s popolnimSonèevim mrkom: od tega, da boveèerni mrèes letal že opoldne, dabodo šle kokoši in druge živali spat,rože pa zaprle cvetove sredi dneva,pa do vseh mogoèih katastrof incelo konca sveta.No, nekaj od tega je bilo že res.Konca sveta pa na sreèo ni bilo -kako bi sicer lahko poroèal ozadnjem popolnem mrku v temtisoèletju!Silvester Èetojeviè, 8.èZ letošnjim šolskim letom uvajamo novo rubriko, saj nam je prišlo na uho,da nekateri Prešernovci prav radi hodite v hribe (èeprav se ob tem dejstvuveèina ostalih Prešernovcev drži za glavo in govori grde besede).Kakorkoli, za slovenski nacionalni šport - planinstvo - bi radi zagreli èimveè zasedenih osebkov obeh spolov in jih spravili izpred televizorja inraèunalnika. K sodelovanju vabimo vse, ki znate hoditi v hribe ne samo znogami, ampak tudi z oèmi in ušesi. Literarna oblika ni važna (pesem,proza, intervju...), zelo zaželene pa so fotografije. Zdaj pa: pot pod noge -in pišite nam!S PLANINSKIM KROŽKOM JE VEDNO PRIJETNOTretje leto sodelujem v planinskemkrožku, ki ga vodi ga. Tatjana Martinuè.Vsako prvo soboto v mesecu odidemona planinski izlet skupaj z uèencidrugih kranjskih šol in njihovimimentorji.Planinski pohodi so glede na letni èasin vreme razliènih težavnosti. Do sedajsem bila na tehle enodnevnih izletih:Menini planini (1453 m), Zasavski gori(849 m), Ermanovcu (1026 m),Limbarski gori (772 m), Vogarju (1050m), Planini Jezero (1450 m), Valvazorju(1180 m), Komni (1385 m), Krnu (2245m), Mirni gori (1000 m) in MalemGolaku (1495 m).Ob koncu šolskega leta je vednodvodnevni izlet, ki je nagrada za tiste,ki se redno udeležujejo planinskihvzponov. Preko leta sem z veseljemhodila na izlete in doživetja vpisovala vDnevnik mladega planinca; vanj sempritiskala tudi žige koè in vrhov.Poleti sem s starši osvojila Triglav,Kriško goro, Storžiè, Stol,Begunjšèico, Dobrèo. Jeseni semkomaj èakala, da s planinskimkrožkom zopet spoznam in obišèemnovo toèko Slovenske planinsketransverzale, ki poteka od Maribora doKopra.Jeseni smo imeli kostanjev piknik in vsoboto, 13. novembra, planinski izletna Primorsko. Z avtobusom smopotovali iz Kranja mimo Ljubljane doAjdovšèine. Na Gorenjskem je bilomegleno, na Primorskem pa nas jepozdravilo sonce. Povzpeli smo se vhrib in v pol ure prišli do Iztokove koèepod Golaki (1260 m). Tam smo poèivaliin se okrepèali z malico in toplimèajem. Razpoloženje je bilo veselo,pozdravljali so nas sonèni žarki.Obèutili smo prvi sneg in zimskoveselje. Pot smo nadaljevali do MalegaGolaka (1495) in spet se je v mojipopotni knjižici zasvetil nov žig.Previdno smo se vraèali iz gore vdolino, saj je bila pot ledena inzasnežena. V takih razmerah pa hitropride do zdrsa. Z avtobusom smo seodpeljali k našemu naslednjemu cilju.Povzpeli smo se h koèi AntonaBavèarja na Èavnu (1242 m), od koderje bil prelep, sonèen razgled naVipavsko dolino in celo doJadranskega morja.Po okrepèilu smo se polni lepihobèutkov in doživetij vraèali proti domu.Razgibali smo si telo in duha, naužilismo se svežega zraka ter spoznalinove kraje in hribe na Primorskem.Komaj èakam na nov izlet!Vanja Papler, 8.è

PRVI SNEGSneg pobelil je bregove,polja, trate in gozdove.Narava se v belino zlivav idili zimski zdaj poèiva.Drevje z biseri prekritonam daje sliko èudovitoIn gore v sonènem odsevudodajo še lepoto dnevu.Noè kje svojo moè zgubila,svetloba nas je vse oblila.Dolga naj bo še tako,da vsem pri srcu bo toplo.Anja Torkar, 5.bŽALOSTŽalostno je moje srce,žalostno, ker ni tebe,tebe, ki pomeniš mi vse,vse, kar potrebuje moje srce.Srce po tebi hrepeni,hrepeni in te ne more pozabiti,pozabiti in se od tebe loèiti,loèiti in se za vselej posloviti.Posloviti in se v drugega zaljubiti,zaljubiti in tebe pozabiti,pozabiti tvoje prelepe oèi,oèi, polne ljubezni.Ljubezni, ki v meni zagori,zagori le, ko pogledaš me ti.Anja Obradoviè, 8.èVRTNICAPESMITo vrtnico ti ponujamiz ljubezni.Ta vrtnica je zate,ker si lepo dekle.Oprosti mi,ker sem se vedel grdo.Upam, želim si,da med nama bo še lepo.Skupaj se bova dobro imela,ne bom ti veè težil, Špela!Ti si moje najljubše dekle,zato noèem,da ljubezen med nama umre.Peter Škerjanc, 6.aLEPO JE LJUBITIV nebesih sem plavala,ko v oèi sva se gledala,ko sva se poljubila,mravljince po telesu sem dobila.Ne vem, kako bi ti povedala,da sem se do ušes zaljubila,ampak kmalu sem ugotovila,da je bila to zate le avantura.Zdaj sem zopet ostala sama,sama in zapušèena.Žalost, ki jo nosim v srcu,je težka, neznosna.Anja Obradoviè, 8.è

PRVIÈ ZALJUBLJENABile so poèitnice in èas je bil samoza zabavo. Vsaj tako sem mislila.Odpravila sem se na neko žurko.Ko sem ga zagledala, sem mislila,da me bo kap. Srce mi je bilo takomoèno, da sem bila preprièana, daga slišijo vsi okoli mene. Ne vem,kako sem preživela veèer. Prišel jeèas, da se odpravim domov. Bilome je groza, da ga ne bom nikoliveè videla.Vsa omotièna sem se odpeljaladomov. Ko sem pred hišnimi vratiiskala kljuèe po žepih, menenadoma tih glas vpraša: “Išèeštole?”Obrnem se in zagledam njega.Nisem vedela, kako so se mojikljuèi znašli pri njem, in tudi tolikoglasu nisem imela, da bi gavprašala po imenu.Pograbila sem kljuèe in se hotelaizmuzniti v hišo. Takrat me potegneza roko in reèe: “Kam se ti takomudi, saj ne grizem!?”Niè nisem odgovorila, samo brezbesed sem ga gledala.“Všeè si mi,” izgovori s tresoèim seglasom in me prime za roko.Jaz pa sem samo molèala, sajnisem vedela, ali mi je le všeè ali pase je v meni rodila ljubezen.“Se lahko jutri dobiva?” Spetnjegove besede.“Ja,” sem zašepetala in odšla noter.Celo noè mi je po glavi hodilo samoto, da niti njegovega imena ne vem,pa se odpravljam z njim nazmenek.Dan je minil, kot bi trenil, in že je vsobo vdrla moja sestra.“Tvoj dragi je tu!”Moj dragi. Kako èudno se to sliši.Èe kaj, ga moram najprej vprašati,kako mu je ime.Odpeljal me je v neko restavracijo.Gostov ni bilo, tam je bil le natakar,ki nama je stregel. Miza je bilaokrašena z modrimi vrtnicami inbelimi marjeticami ter z belimi inmodrimi sveèami. Od nekod se jezaslišal tihi glas violine. Mojspremljevalec je vstal in me prosil zaples. Stisnil me je k sebi in me rahlopoljubil. Bila sem v sedmih nebesih.Nisem ga hotela spustiti iz objema.Po veèerji sva se odpeljala proti domu.Nenadoma se je pred nama pojaviltovornjak. Samo je poèilo še in potemni bilo nièesar veè.Zbudila sem se v bolnišnici. Zaèelasem spraševati ZANJ. Zanj, ki mi šeimena ni povedal. In vendar mi je rekel,da me ima rad.Takrat je v sobo stopila neka gospa intiho rekla: “Milan je umrl, ni ga veè.”Sanje so se konèale, še preden sozaèele živeti.Dana Nikoliè, 8.c

Cilj vseh modelov je bil, pritido sveèke. Tokrat se je popisti sprehodila MarièkaMadona, ob pisti pa ji je igralAndrej.MODNA REVIJA NA JELOVICILansko šolsko leto smo se sredipomladi sedmi razredi odpravili napetdnevni tabor na Jelovici. Kljubnapornim dnevom, napolnjenim znajrazliènejšimi “preživetnostnimi”vešèinami smo si zveèer našli èas zazabavo. Enkrat smo peli in poslušaliglasbo, drugiè smo imeli ples, ki pa nipopolnoma uspel, kajti polovicaljudstva je brisala krokodilje solze.Seveda ne povem, zakaj. Ugibajte!Tretji veèer pa nas je nekaj deklet izvsakega razreda pripravilo modnorevijo. Uvodne priprave so bile težke indolgotrajne, kot se za modno revijonajvišjega ranga spodobi. Uèile smo sehoje, branja, lièenja... Tu je bila glavnanaša kozmetièarka Vesna, ki je sseboj prinesla veè lièil kakor oblek.Napisale smo spremno besedo in sepreoblekle. Medve sva nastopali kotborderka in vreèka. Na sebi sem imelaèrno polivinilasto vreèo (tako za smeti).Prav dobro sem jo ukrojila! Odliènosmo se zabavali tudi ob nastopusošolca, ki je bil obleèen v žensko. Nasebi je imel krilo, pod njim pa mojehlaèe, ki imajo še danes raztegnjensprednji del.Zabava je bila super in je nekateimsošolcem, ki so umirali od domotožja,vsaj za nekaj èasa pregnala èrne misli.Poglejte slike, preberite komentar inpovejte: ne bi bili tudi vi radi z nami?!Meta in Lara, 8.èVsi modeli sspremljavo invoditeljicama naèelu:(od leveproti desni)Honi,Hukerca, Kao-Bordarka, Dumb,MadonaMarièka, kitarist,Cmeralda,Reilica, Pia inVesna.Na pisto je stopilaKAOBORDARKA

Tuja lestvica1. Celine Dion Titanic2. Kelly Family Hey Diddle, Diddle3. Spice Girls Viva Forever4. Lou Bega Mambo No. 55. Joe Cocker Could you be love6. Queen We will rock you7. Cher Belive9. Boyzone No matter what10. DJ Bobo Where is your loveDomaèa lestvica1. Kingston Cela ulica nori2. Rok´n‘band Dej rukn me3. Babilon Življenje z nami je lepše4. Andrej Šifrer Èakam5. Èuki Hozentregarji6. Power Dancers Bomba7. California Še 1000 km8. Adi Smolar J. C. Van Damme9. Sasha Vrtnar10. Nude PepelkaAnja Torkar in Cirila Zorenè, 5.bIntervju z DJ BobomŽe prejšnje leto semvam obljubila, da bov šolskemèasopisuobjavljenintervju z DJBobom, vendar ganisem uspela dobitipravoèasno. Èeprav nisemveè osnovnošolka, sem seodloèila, da napišem taèlanek.Želim vam zanimivo branje.EKSKLUZIVNONaj vam na zaèetku splohpovem, o èem govorizgodba:Z Mystasio nas zgodbapopelje v drugi svet - nadrug planet. Je neke vrstepop – opera, nepozabenspektakel. Mystasia jedežela za sanjami. TremZemljanom uspe, da seznajdejo na Mystasii inprekršijo tam veljavnapravila. Zaradi tega seMystasia spremeni, zaèneprevladovati zlo – zlobniljudje. Bobo in njegovihdeset plesalcev soprebivalci Mystasie in sezaènejo boriti za dobro.Glede odra pa tole:Ozadje se bo spremenilokar štirikrat – od vojne domiru, oder je velik 22 × 20metrov (najveèji doslej vBobovi karieri). K vsemubo še pripomoglaspektakularna pirotehnikaz ognjemetom in še èem.KAJ TI POMENI GLASBA?Bobo: Glasba mi pomeniveliko, saj me v življenjunajbolj zanima, nadrugem mestu,naj izdam, pa ješport.ZAKAJ SI POSTALPEVEC?Bobo: Vselej sem sanjal, dabi bil DJ (kar sem tudi nekajèasa bil), potem pa semzaèel ustvarjati svojo lastnoglasbo.KDO TE JE NAVDUŠIL ZATO?Bobo: Za petje, a ne? Ja, kotsem povedal, glasba inobenem petje mi pomenitazelo veliko in mislim, da brezglasbe ne bi mogel živeti. Kosem bil mlajši, so me zelonavduševali Michael Jackson,Elton John, BeeGees….KDAJ SI PRVIÈ NASTOPILKOT PEVEC?Bobo: Kot veš, s pesmijo¨Where is your love¨- naprojektu ¨magic¨ sem seprviè preizkusil kot pevec. Odtakrat naprej si svoje pevskesposobnosti vedno boljizpopolnjujem. Tudi nasvojem projektu ¨Mystasia¨sem se preizkusil kot pevec.Kupite, poslušajte in sepreprièajte!Zdaj pa konèno kintervjuju z Bobom. Z njimse je po telefonupogovarjala MartinaCelec, ki je tudi vodjaBobovega fan cluba vSloveniji.KATERI SO TVOJINAJVEÈJI HITI?Bobo: Hm, hm… najpomislim…. Somebodydance with me, Everybody,Let the dream come true,Freedom, Pray, Respect

your self, There is a party,Where is your love……upam, da bodo hiti tudi ¨Together¨in še drugi štiklci sprojekta ¨Level 6¨. Ja, osebnomi je najboljši ¨Love is theprice¨.KJE DOBIŠ IDEJE ZASVOJE PESMI?Bobo: Nnavdih za mojeprojekte mi dajo potovanja posvetu. Sreèaš, vidiš mnogoljudi. Stvari, dogodke, ki jihdoživim oziroma vidim,ustvarim v besedilo z glasboin to je to. To se lahko slišitudi na konènem izdelku –albumu. Mystasia je ¨fantasytour¨, ki se dogaja na drugemplanetu, toda vseeno staprisotna pojma dobro in zlo,ki sta znaèilna za naš planet- za Zemljo.KDO POSKRBI ZA ODER INOBLEKE?Bobo: Za dober koncert -show porabimo velikodenarja, da pripravimouspešen show, vsaka mojaturneja je velik spektakel. Zaturnejo Mystasia smo sepripravljali skoraj eno leto.Album Level 6 je bil posnet všestih mesecih, preostalihšest mesecov pa so bilepriprave na turnejo(koreografija, plesnitreningi…). Mystasia - oderje velik skoraj 22 krat 20metrov, najveèji doslej.Skoraj stoèlanska ekipaskrbi za uspešen potekturneje. Oder je mojazamisel, postavijo pa gaprofesionalci, ki se na delospoznajo. Jaz podam svojeideje v besedah, skicah,osnutkih. Obleke se šivajopo meri, materiale pa doloèiNancy- naša pevka iz mojeekipe. Ne, ne, ne… ne šivajih ona, temveè šivilja…KAKŠNO GLASBOPOSLUŠAŠ?Bobo: Poslušam raznovrstnoglasbo, dosti prostega èasapa mi vzame mojeustvarjanje glasbe. Radposlušam glasbo MichaelaJacksona. V septembru 1996sem bil posebni gost M.Jacksona na njegovi turneji vPragi, Budimpešti, Moskvi,Varšavi ter Bukarešti.KAJ MENIŠ O SVOJIHOBOŽEVALCIH?Bobo: Rad imam svojeoboževalce, z njimi skušamohraniti pristne medèloveškeodnose. Ko se sreèam ssvojimi fani, poskušamustvariti prijetno vzdušje.Veèkrat me ljudje sprašujejo,èe se poèutim kot glasbenikboy-benda, nakar odgovorim,ne, ne, ne…. sem popglasbenik,samo èistonavaden glasbenik. Ravnozato imam tudi mnogo fantovoboževalcev, ker fantomnisem konkurenca, no, vsajmislim tako. Spoštujejo mekot prijatelja ali starejšegabrata, mislim, da zato.Naj omenim še to, da semsodeloval tudi z enim zeloznanim boy bendom¨Backstreet Boys¨- igrali smoskupaj na turneji: fani odBSB lahko pišete na naslovmojega fan cluba v Sloveniji,vsa pošta bo posredovana vprave roke. Naša - mojauradna predstavnica fancluba je pridno dekle, kateripopolnoma zaupam.KATER JE BIL TVOJNAJLJUBŠI PREDMET VŠOLI?Bobo: Moj najljubši šolskipredmet je bil telovadba, haha. Šport je v mojem življenjuna drugem mestu, npr. badminton,nogomet….SPOROÈILO BRALCEMBobo: Imejte se lepo, imejtese radi, poslušajte mojoglasbo, pišite mi in na koncuprepustite se sanjski deželi¨Mystasia¨!Tschus (èau), lepe pozdrave!Še naslov, kamor lahkopišete:Fan club magic world of D.J.Bobo + BSBZa Martino CelecKuzma 79263 KuzmaVem, da se je žemarsikatera stvar zgodila,ampak vseeno upam, da steuživali v branju….lepepozdravèke iz Srednjeekonomsko-turistiène šolevam pošilja Nina Kramar.Mleko je oèitno IN!

ASTERIX IN OBELIXPROTI CEZARJUFilm sem videla dvakrat,èeprav mi ni bil všeè. Nekajprizorov je bilo zelo krutih.Nekaterim pa se je zdelozabavno, ko so nanatezalnici raztegnili psa,ko je Asterix pojedel pajka,ali pa mogoèe, ko je Obelixujetnike na drevesu otreselkot hruške. Kar se menetièe, film ne zaslužipohvale, saj tudi igraigralcev ni bila blešèeèa.Maruša Jošt, 8.bAsterix in Obelix sta živela vneki vasi. Takrat je vladal JulijCezar. Vašèani te vasi so sezaèeli upirati davkom, ki sojih morali plaèevati. Imeli paso tudi nek èudežni napoj, skaterim so postali takomoèni, da jih ni nihèepremagal. Veèkrat so jihnapadli, a so zmeromzmagali.Cezar je imel guvernerja, kije hotel vladati. Zato jeCezarja zaprl, vojakom pa jerekel, da je zbolel. Asterix inObelix sta prišla hguvernerju: Obelix kot vojak,Asterix pa kot ujetnik, ki gaje Obelix ujel. Obelix je zatopostal guvernerjev osebnistražar. Asterixa pa somuèili, dokler se ni Obelixspomnil, da je to njegovprijatelj. Potem ga je rešil inodšla sta domov. A guvernerje tedaj že dobil èarobninapoj in vojska bi vas zlahkoto pomeèkala, èe ne biz nekim drugim èarobnimnapojem naredili iz Asterixain Obelixa kar petdesetAsterixov in Obelixov.Medtem je vas že rešilaCezarja in zdaj jim ni trebaveè plaèevati davkov.Obelix je bil debel in velik,lase je imel spletene v kiti.Na glavi je imel èelado stremi rogovi, belo-modrehlaèe ter širok pas. Bil jezelo popustljiv, rad je imelprijatelje, rad pa se je tuditepel.Tina Jeriè, 6.cONSTRAN TIŠINELara je rjavolasa deklica splavimi oèmi, ki ima gluhastarša. Z njima sepogovarja z roènimi znaki.Za božiè je dobila Sara zeloveliko daril, med njimi tudiklarinet od svoje teteClarisse, ki je znala zelolepo igrati. Clarissa jenauèila tudi Laro, ki jepokazala veliko nadarjenost.Njenemu oèetu to ni bilovšeè, ker je videl, da je Laravednomanj obnjem.Zato stasevelikokratsprla.Kmalu jeimelaLara žesvoj prvinastop,ki ga jeuspešnoopravila.Nekaj let kasneje, medtemse je rodila še Larinasestrica, je Clarissapreprièala neèakinjo, naj segre v Berlin pripravljat nasprejemne izpite. Kljubvelikemu nasprotovanju svojihstaršev dekle odide s teto. VBerlinu zelo uživata - igrataživahne pesmi po klubih,ogledujeta si mesto in zveèerplavata v mirnem jezeru.Nekega dne, ko Lara zaigražalostno pesem, ji Clarissaoèita, da takih pesmi ne smeigrati, ker tako ne bo opravilasprejemnih izpitov, ampaknaj igra bolj vesele. Nekaj dnikasnejedeklespozna,da ji jeClarissarekla tosamozato,ker jevidela,da Larapostajaboljšaod nje.KmaluzatemLara v mestu zagledamoškegazdolgimirjavimiNad filmom nisem bilravno navdušen, saj nemaram dram. Zelo težkoje živeti, èe si gluh.Ljudje ti morajo vsepovedati s kretnjami.Malo me je motilo tudizato, ker je bil film vnemškem jeziku.Blaž Finžgar, 7.alasmi. Vkratkemse zelozbližatain veèinoèasapreživitaskupaj.Ko se Lara na odru berlinskeglasbene akademije pripravljana sprejemni izpit,neprièakovano zagleda oèeta,ki jo je kljub vsemu prišelbodrit. Obstaja razlika med“slišati” in “razumeti”, ji pove vjeziku svojih rok in Lara ve, dabosta našla naèin za ponovnozdružitev svojih svetov.Nejc Lebar, 7.aNa zaèetku semmislil, da je filmspet ena tistih“žajfastih”nadaljevank,potem pa sezaènejo stvarivedno boljzapletati in filmpoèasi postajazanimiv.Mislim tudi, dastarši otroka,èeprav je njihov,nimajo pravicezadržati zase, sajlahko otroci, koodrastejo, samoodloèajo o svojemživljenju.Miha Erzar, 7.aÈez približno teden dni joobišèe stric Gregor in ji povežalostno novico, da se jenjena mama ponesreèila skolesom in umrla. Lara jepretresena, saj jo oèe krivi zamaterino smrt, èeš da jo jeona nauèila voziti kolo.Lara se poèasi pobere.Napoèi dan, ko imasprejemni izpit za naakademijo.Dolgo je èakala,da je prišla navrsto. Ko jestopila vdvorano in žeskoraj zaèelaigrati, jezagledalaoèeta. Zaprlo jije sapo. Èepravoèe ni maralglasbe oziromaje sploh nislišal, jo jeprišel poslušat.Lara je zelo lepo zaigrala,komisija je bila navdušena,oèe in hèi pa sta spet našlapot drug do drugega.Matija Majdiè, 7.aGlasba je bila zeloraznolika, saj se jeprilagajala situaciji. Bila jevesela in razigrana, pa tudižalostna in otožna.Klemen Prosenjak, 7.aOtroci se rodimo v družini.Naši starši nas vzgojijo innam dajo osnovnematerialne stvari. Ko paodrastemo in seusmerjamo v poklic, namstarši lahko le svetujejo innas spodbujajo v našihodloèitvah. Ne morejo panas obdržati zase. Naravni

azvoj je tak, da otrocipostanejo odrasle osebe, kidelajo po lastni pameti. Ševedno pa potrebujemostarše, da se z njimipogovorimo, stvari skupajpremislimo ali da nasspodbujajo pri našihodloèitvah in svetujejo obproblemih.Rok Okorn, 8.èSam o problemu drugaènostine razmišljam veliko, takokot še mnogo drugih ljudi.Vem pa, da se iz drugaènostine smeš norèevati, saj sevse prerado zgodi, da sesam znajdeš v podobnempoložaju. In èesar ne želiš,da bi drugi tebi storili, tegatudi ti drugim ne stori.Uroš Okorn, 8.èKo razmišljam o problemudrugaènosti, se mi pojavljaveliko vprašanj. Kako se tiljudje poèutijo v svoji okolici?Verjetno je vse odvisno odtega, kako jih okolicasprejme. Èe jim ljudjepomagajo, jih bodrijo,obiskujejo, so obèutkiverjetno lepi. Èe pa jih ljudjezavraèajo, se obraèajo stran,se iz njihove stiske celonorèujejo, pa to boli. Kolikomoèi in trdne volje morajonositi v sebi, da preživijo. Nijim lahko!Mateja Urbanc, 8.èGluhonemega èloveka nerazumemo in tudi on nas ne,èe ne znamo njihovegovorice. Gluhoneme ljudisprejemam kot normalne,vendar bi jim bila še bliže, èebi znala z njimi komunicirati.Poznam le dve taki osebi; tosta babica in dedek mojeprijateljice.Anja Obradoviè, 8.èAnže Klander, 5.è

INTERVJU STRENERJEMKARATEJA DRAGOMCEKIÈEMOsebna izkaznicaIme: DragoPriimek: CekièRojstni datum: 28. 10. 1936Horoskop: škorpijonVišina: 173 cmŠtevilka èevlja: 42Naj avto: Audi A6Naj obleka: MuraNaj pijaèa: coca colaNaj hrana: sadjeNaj film: MetuljNaj pesem: Tubelar BellsNaj skupina: Pink FloidNaj želja: zdravjeNaj šport (poleg karateja):hokejNaj športnik: Igor PrašnikarKdaj ste zaèeli trenirati?Pri šestnajstih.Kaj vas pri tem športuprivlaèi?Nima starostne omejitve.Vedno tekmuješ najprej sams sabo. Nikoli ne dosežešpopolnosti. Vedno je izzivpred teboj.Ali nam lahko na kratkopredstavite osnovekarateja?To je šport ali vešèina, kigloboko povezuje telesnogibanje in duševnost, telesnodisciplino s trdim delom,krepi samozavest inomogoèa vsakemuposamezniku, da skozigibanje pokaže svojo zrelostin dovršenost.Kakšne lastnosti moraimeti dober karateist?Predvsem hitrost, prostorskopredstavo in estetski èut, vseto povezano z visokimimoralnimi vrednotami, sicerlahko z zlorabo pridobljenegaznanja zaide na stranpot.Naèin treninga je tak, da žena zaèetku izloèi ljudi, ki tehosnovnih nagnjenj nimajo.Kako potekajo treningi, alise morate kaj pripravitinanje?Vsak trening je zapisan vdnevniku in sledi vnaprejpripravljenemu programu.Preden se odpravim oddoma, se ogrejem in v mislihpreletim program.Ali ste tudi sami kdajtekmovali?Da, sem, pred dvajsetimi leti.Tretje mesto na republiškemprvenstvu je moj najveèjiuspeh v èasu, ko tekmovanjaše niso potekala pokategorijah tako kot danes.Sedaj ne tekmujem veè.Ali je znanje karatejapomembno za vsakdanježivljenje?Ni nujno potrebno, je papomembno. Samozavest,disciplina, delovne navade -to so zelo zaželene lastnostiv življenju, tako pri delu kotpri uèenju.Vemo, da karate delimona dva dela: kate inborke. Kateri vam je boljvšeè?Kate. Do popolnosti lahkorazviješ umetniški izrazgibanja.In sporoèilo za konec?Vse mlade vabim, da se nampridružijo in koristno preživijosvoj prosti èas ob treniranjukarateja.Meta in Lara, 8.èPIA KRÈ in JURE KOS,plesalca v plesnem klubu UrškaKoliko èasa se žeukvarjata s plesom?Jure: Tri leta in pol.Pia: Zaèela sem že pri štirihletih, v klubu Urška paplešem tretje leto.Katero zvrst plesa plešeta,koliko trenirata?Pleševa latinsko-ameriškeplese, trenirava pa šestkratna teden po dve ali tri ure.Kako potekajo treningi?Pred zaèetkom treninga sevsaj petnajst minut ogrevava,nato sledi trening strenerjem, vèasih pleševatudi sama ali pa naskupinskem treningu.Kdo je vajin trener?To je g. Miran Pritekelj,enkrat na teden pa najutrenira Nataša Ambrož.Kako sta se našla kotplesni par?Jure:Prej sem že plesal zdrugo plesalko, s Pio pa svase zmenila sama, da bovaplesala skupaj. No, malo sopomagali tudi starši.Pia:Prej sem imela že dvaplesalca, torej je Jure mojtretji soplesalec. Kako svase našla, je pa že Jurepovedal.Kaj najraje plešeta?Jure: Meni je najbolj všeèsamba, jive in pasodoble.Pia: Tudi meni samba,potem pa še cha-cha-cha, insicer zato, ker so mi všeèprogram in figure.Kaj vama pomeni ples?Jure: Sprostitev, nekaj, karmi zapolni prosti èas.Pia: Pomeni mi zelo veliko,vse!Ali se kdaj skregata?Jure: Pridejo trenutki, ko separ tudi skrega, npr. zaradiplesnih koreografij ali èesapodobnega.Pia: Z Juretom imavadoloèena dva dneva vmesecu, to sta tretjega inpetnajstega in takrat selahko skregava, sicer pa sedobro razumeva in ni velikodni, da bi se prepirala.Kakšni so vajini cilji?Rada bi dosegla èim boljširezultat na državnemprvenstvu in èim veèjeuspehe v tujini.Ali sta si kot soplesalcavšeè?Oba v en glas: Seveda!Anja Obradoviè, 8.è

DVAKRATNI SVETOVNI PRVAK NA OBISKU V SLOVENIJIFolk, a ste že kdaj vidl kšngares znanga èloveka v živo?Pa ne tko kšno antipevkoHeleno Blagne al pa jodlarjaSlaka, ampak res zvezdo, kjo ves svet pozna. Ja stari, toje pa tko noro, da dol padeš.Pa dobesedno. Èist lahko sezgodi, da te podere enodštekan trop oboževalk, pomožnosti ti tiste petkezarijejo noter v meso, da sipol še pol leta pofavlèan. Nov bistvu, fora je bla ta, dasem paè slišov, da Hakinnenpride v Lublano, po so se pavalda vsi moji sošolci nekibunil, da grejo ke, pol paKrikec-šmeks gre vsemrazlagat, da mam tam vTobaèni že prvo vrstorezervirano pa back-stagekarto pa da smo zorganizatorjam staridružinski prjatli (sem hotureèt, da sta moj oèi pa Mikaskupi v šolo hodila, sam tomi pa gotov neb verjel), no popa kar Krikec reèe, to drži. Insem mogu vse to nekakuresnièt. Za to, da me jestari v pondelk v Lublanopelov, sem mogu cel tedenpomivat posodo, sesat, prahbrisat, likat, tko da se mi jenakonc še v sanah prkazvalažehta tabelih cunj, pa vse tosamo zaradi tiste maèke iz8.b, da ne bi rekla, da lažem.No, in konèno je pršu tistidan, k sem ušu dve ure prejod pouka, tko da sem žeštiri ure prej z enimizagretimi oboževalkamik soble tuki že prejšn dan, vedril.Nagnetl smo se v prvih nekajvrst in poskoèno prièakovalivelikega voznika znameniteFormule 1. Veselje pa jekmalu usahnelo, to pa zato,k se je za nami zaèel nabiratfolk, pa to velik folka, natisoèe ljudi, k so vsi hotl vprvo vrsto. Deset minut predprihodom Mika mi je blonajprej žov, k sem splohpršu, pol pa še to, da semtiste makarone s keèapamjedu, k se mi je res že vsedvigval. Konèno smo gaprièakali. Folku se je takratdo konca utrgal. Vsi so hotlavtograme, dobl so jih pasamo invalidi pa slepi ingluhi. Mika je na hitrcoodigrov svoje, neki med matiTerezijo (pomagajmo ubogim)in papežom (Mika ma vasrad).Tko da spominèkovnanga nism dobu, po sem sepa že ustrašu, da mi frendine bojo verjel, sam sem sepol v Novicah pa pri poroèilihvidu èist v vogalu, kakoskaèem pa se derem Mikaradi te mamo…Konc koncov sem se melkomad dobr pa še vžu semse lohk pred sošolci. Zanameèek me je pa še gunamoja miška pozdravla pavprašala, koko je blo. Zdajsem pa v ibr sreèen, pa zihrgrem nasledniè spet, k boSchumi pršu.Lep pozdrav.KRIKECAnis Kriviè, 5.c

OVENNastale ljubezenske težave bodospremljale obupne vrtoglavice. Temuprimerne bodo tudi tvoje ocene.Vendar pa to ni razlog za metanjepuške v koruzo. V novem tisoèletjuse obetajo velike spremembe (nabolje).BIKNe dovoli, da ti ena sama slabaocena pokvari ves naèrt. Za zaèetekmileniuma pa ti priporoèam, daskušaš obnoviti stara prijateljstva.Zavedaj se, da ti bodo tvoji praviprijatelji stali ob strani, tudi ko te botvoj-a rak-ica zapustil-a. Tatrenutek je vse bliže.DVOJÈKAS tvojo trmo so že vsi,udeleženi v tem prepiru,seznanjeni. Vseeno pabi lahko vedel-a, da natak naèin ne moreš priti nikamor.Saj noèeš novega leta prièeti brezprijateljev?! Kar se pa tièe tistegacveka pri matematiki - prvakonferenca je mimo, ne odlašajpredolgo!RAKSe ti zdi, da tvoja simpatijanori za tabo še bolj kot tiza njo? Napaka! Gre za èistonavadno fatamorgano. Si paè v fazi,ko vidiš vse, kar si želiš. Pravljicepa imajo sreèen konec paè samo vpravljicah. Ker se tvoje življenjetrenutno vrti okrog dveh oseb, naj tiprišepnem, da ti je druga mnogobolj naklonjena kot prva. Morda sevse skupaj lahko razvije v ljubezentisoèletja.LEVNova ljubezen je v tvoježivljenje prinesla velikosprememb. Naspremembe pa lahko raèunaš tudi všoli. Morda kak petkovžur manj in kakšna ura nadknjigami veè, pa bo. Naredi kaj za svojvidez, ukvarjaj se s športom... Vse papoèni v družbi svojega že malopozabljenega prijatelja. Boš videl,prijateljstvo se bo obnovilo. Tudi uèenjev dvoje je bolj zabavno.DEVICANe pusti se poteptati. Si èudovitaoseba. Vse, kar ti manjka, je, da neznaš živeti za danes. Res je sicer, datista dvojka in cvek ne bosta izginila kartako. Toda naslednjiè iz dvojke lahkonastane štirica, èe se boš le malopotrudil-a. To pa ne velja za tvoje bivše.Lahko ostanete prijatelji, vendar jim nedovoli posegati v tvoje ljubezenskezadeve. To te lahko spravi ob živce.TEHTNICAStanje v redovalnici ni kaj prida. Neverjemi svoji simpatiji, da se ji-mupremalo posveèaš. Trenutno mora bitišola na prvem mestu. Èe se s tem on-ane more sprijazniti, potem paè ni pravia.O tistem èudnem piskanju v ušesihne premišljuj veè. Tako kot je prišlo, botudi odšlo. Malo si odpoèij in medpoèitnicami bodi èim veè zunaj.ŠKORPIJONPokaži svoja èustva. Ne zapiraj sevase. Ni nujno, da bo tudi tokrat tako,kot je bilo prejšnjiè. Odloèi se zakakšno spremembo v svojem življenju.Veliko stvari lahko spremeniš sam,brez pomoèi staršev. Npr. stiloblaèenja ali uène navade sta žemed njimi. Zanesi se na svojegaprijatelja.STRELECOdloèi se! Ne moreš sedeti na dvehstolih hkrati, ker se ti bo prej ali slejeden spodmaknil. Seveda je lepo bitizaljubljen-a v dve osebi, ki teobožujeta, ni pa lepo to izkorišèati.Èe se ne moreš odloèiti, prekini zobema in si poišèi tretjo osebo. Apazi, da ne boš na koncu ostal-asam-a! Kljub vsem srènim težavamin zapletom ne pozabi na šolo.KOZOROGŽiviš v svojem svetu. Do nekemere je to super, vendar pazanemarjaš prijatelje, šolo in svojezdravje. Ne bodi no tako obseden sTV DOBER DAN. Kar zadevaljubezensko življenje, je vse precejmirno in tako bo ostalo še nekajèasa, dokler ti na pot ne bodo zaèeliprihajati hladni vodnarji in odštekaniraki. To te lahko vrže iz tira, a ne dajse!VODNARObeta se ti vroèe razmerje znekim kozorogom. Tudi kobo tega konec, bodo ostaliprekrasni spomini. Tvoja trmoglavostti trenutno ne bo prav niè koristila.Še enkrat dobro premisli, kaj imašraje: snowboard ali podvojenožepnino. Desko ti bodo kupili enkrat,višja žepnina pa ostane in kupèekse veèa... Razmisli!RIBINe naprezaj se preveè.Ustvari si kaj prostega

èasa. Posveti se svojim hobijem.Skrajni èas je za božièno-novoletnadarila. Preseneti svoje prijatelje!Staršem predlagaj vikend v toplicah,doma pa zagotovi sebi in klapinepozaben vikend. Za spremembose ti nasmiha sreèa v ljubezni. Tvojdragi-a je popolnoma oèaran-a nadtvojim nasmehom in iskrivimi oèmi.Izkoristi priložnost zdaj, ne èakaj naleto 2000!Zvesti poslušalci šolskega radija, torkov program, ekipa 8.è. POZOR!Èakajo vas privlaène nagrade! Rešite križanko ali pa vse rebuse! Rešitve oddajteeni od mentoric. Žrebanje bo po novem letu. Veliko sreèe!Èe ste poslušali, o èem smo vam pripovedovali in vas tudi spraševali petzaporednih torkov v oktobru in novembru, potem reševanje ne bo težko.Vesna Komat, 8.cRIN-ÈIN-ÈINVsaj deset sodelujoèih, pet punc inpet fantov. Primemo se za roke insklenemo krog. Fant in punca, kista bila izšteta, stopita v sredinokroga. Primeta se za roke in skupajhodita v smeri urinega kazalca.Igralci v krogu se pomikajo vnasprotno smer. Voditelj kroga èeznekaj èasa glasno reèe: “Stop!”. Vsiv krogu se ustavijo, izbranca natoizbereta vsak svoj par iz kroga.Para se obrneta tako, da si kažetahrbet. Vsi v krogu istoèasnoizgovorijo: “Ena, dve, tri!” Èe se parobrne z glavo v isto stran, se morapoljubiti. Nato tisti, ki je izbiral,odide v krog in igro nadaljujeprejšnji izbranec oz. izbranka.Igro se lahko igrate eno uro ali endan, to sploh ni važno. Pomembnoje le to, da nam pri tej igri nidolgèas in da se vsi dobrozabavajo. Zato pozor: ne izbirajtevedno istih prijateljev, sicer vambodo ostali pobegnili!Marko Kern, 6.a

KRIŽANKA1. S prvim raèunomgospodariš ...2. V Novi ljubljanski bankilahko odpreš prvi ...3. Denar lahko dvigneš tudina banènem ...4. Do svojega denarja imašvedno prosto ...5. Prvi raèun je tekoèi raèun... mlade.6. Dobiš svojo ...7. Tvoja pristopniška številkaje ...8. Denar na bankomatulahko dvigneš in ...9. Lahko plaèuješ vtrgovinah, ki imajo na vratihnalepko ...10. Prviè s seboj pripelješenega od staršev, da podpiše...11. Upravljanje s kartico jepopolnoma ...12. Ne pozabi svojepristopniške ...13. Ni se ti potrebno ukvarjatis ...14. Podatke dobiš tudi na ...15. Hitro v najbližjo Novoljubljansko ...16. In ne izgubi ...Na oznaèenih poljih dobišsporoèilo, komu je namenjenprvi raèun Nove LB.

Meta in Lara, 8.èREBUSI

JELOVICA: NAJ PARÈKIJelovica. Beseda, ki vsakemu osmošolcu nekaj pove. Ljubezen, sreèa, smeh, razoèaranje, domotožje,dolgèas. Vsemu temu in še èemu smo bili prièa v lanski šoli v naravi. Prav gotovo pa smo si vsi najboljzapomnili vse na novo rojene ljubezni. Nekatere so se konèale sreèno (ali se lahko ljubezen sreèno konèa),nekatere pa žalostno. V veèen spomin pa smo spravili nekaj fotografij lanskih naj-parèkov. Poglejte jih še vi!Meta in Lara, 8.èAnja- oblegana od “moških”Skrivnostno razmerje Suzane inSimonaNaš najpopularnejši parèek-Dana in Andrej...

Èe ste dobro prebrali najine prispevke o Jelovici, vam tudi križanka ne bo težka. Na oznaèenih poljih dobitegeslo. Za pravilno rešitev ste lahko tudi nagrajeni. Rešeno križanko z imenom in priimkom reševalca oddajtege. Bogatajevi ali ge. Pajntarjevi. Žrebali bomo na sestanku novinarskega krožka. Ime nagrajenca boobjavljeno pri knjižnici in po šolskem radiu.1. Vreèka je bila ...2. Vesna je imela s seboj veèlièil kakor ...3. Nekateri so pogrešali svoj...4. ... so bili namenjenibivanju v naravi.5. ... za revijo so potekalecel popoldan.6. Oblikovali smo polivinilaste...7. Z nami je bilarazrednièarka ga. ...8. Na sreèo smo imeli lepo...9. Bili smo pridni kot ...10. Po konèanem delu smoradi ... in pili.11. Bili smo na planoti, ki seimenuje ...Meta in Lara, 8.è

KRIŽANKA Z GESLOM1. kraj na Štajerskem2. vrsta padavine3. na vrtu sadimo……..4. pikantna zaèimba5. živalska mašèoba6. otroci radi jemoOLOÈADKO7. vrsta sladice –SUMARITI8. žival, ki ima zelo dolgvrat9. glavno mesto BIH10. karta ali ……. SvetaŠpela Zaplotnik, 8.b

DVOSMERKA Z GESLOM1. ime tega èasopisa2. planet in tudi trgovina3. naprava, v katerogledaš najmanj enouro na dan4. lahko je pisana alienobarvna, zakošarko ali rokomet5. noèna žival6. velika površina trave7. dolg plazilec8. kanjig9. letni èas10. južna sosedaSlovenije11. naša severna soseda12. kraj v bližini Kranja13. sladica iz sladkegaledu, priljubljena poleti14. “listek”, ki ga prilepimona kuverto, ki jo natopošljemo15. samica, s katero separi oven16. glej 1517. luknjièasta mleèna jed18. ustanova, kjer si kupilta Krik19. najdaljša reka v Afriki20. prednja, neprekinjenabojna èrta21. grška prestolnica22. razvrednotenjedenarja, rast cenGESLO: KRIŽANKA ZAOSNOVNOŠOLCEŠpela Zaplotnik, 8.b

1. Kako imenujemoknjiževnost, ki jenapisana v verzih,vèasih tudi v rimah?2. Kdo usmerja promet?3. Kaj raste v iglastemgozdu?4. Grem k teti na…5. Glasilo razrednestopnje naše šole6. Geometrijsko ime zanepravilen krog7. Kaj so stol, omara,miza…8. S èim igraš tenis?9. Èrn ptiè10. Zimski šport z bordom11. Katero slašèicopeèemo z orehi,pehtranom, rozinami?12. Rastlina, ki raste natravnikih (vijolica,marjetica)PA ŠE ENA...

ŠALEPoznavalecUèiteljica zemljepisa: “Krikec, kjeleži Slovenija?”Krikec: “Na sred zemljevida!”Na govorilnihUèiteljica: “Od kod zna vašKrikec tako kleti?”Starša: “Oh, veste, stanujemoblizu davènega urada…”Pri slovenšèiniUèiteljica: “Doloèi èas v naslednjemstavku: Vaša uèiteljica se bo poroèila.”Krikec: “To je skrajni èas.”Višja matematikaUèiteljica matematike: “Krikec, koliko je0 x 1000?”Krikec: “Tisoè!”Anja Torkar in Cirila Zorenè, 5.b

KAZALOKolofon……………………………........…………………………………str.2UVODNIK……………………………………………………......…………...str.3KRIKOÈASNIK……………………………………………........ ……………..str.3KRIKOVE NOVICE…………………………………………….......………………str.4V Lublano po nagrado za Krik………………………...….....………..…………….str.4Mladinske delavnice………………………………………….....….....……………….str.5TABORI, TABORI, TABORI:………………………………………….......……........….str.5Dnevnik nadobudne tabornice…………………………………………..……..........….. str.6Na naravoslovno-likovnem taboru v Piranu…………………………...……..........…….str.8Iz Piranskega dnevnika……………………………………………...……….........…….str.8KRIKOV INTERVJU………………………………………………………..............…. str.9Kratek pogovor z g. Teranom………………………………………………...…......…str.9Kratko malo: Predstavljamo vam g. Mohorièa………………………….……..…. str.9S KRIKOM NA POT…………………………………………………….....…….. str.11Po Angliji in Franciji……………………………………………………..……. str.11Hit poletja: Sonèev mrk…………………………………………….……… str.13PLANINSKI KOTIÈEK……………………………………………….……str.14KULTURA…………………………………………………………….… str.14Prvi sneg……………………………………………………………… str.14Vrtnica………………………………………………………………....str.14Žalost………………………………………………………………..…. str.14Lepo je ljubiti……………………………………………………………. str.14LJUBEZENSKA ZGODBA…………………………………………….....str.15Prviè zaljubljena………………………………………………………...…..str.15MODA………………………………………………………………………….str.16Modna revija na Jelovici……………………………………………...……......str.16GLASBA…………………………………………………………………….....…str.17Tuja lestvica…………………………………………………………………...…...str..17Domaèa lestvica……………………………………………………………..……... str.17Intervju z DJ Bobom………………………………………………………...……...... str.17KRIK V KINU…………………………………………………………….....……........…str.19Asterix in Obelix proti Cezarju………………………………………….………............ str.19Onstran tišine…………………………………………………………..………............…..str.19ŠPORT……………………………………………………………………...……..............…str.21Intervju s trenerjem karateja Dragom Cekièem…………………………...…..............…..str.21Pia Krè in Jure Kos, plesalca v plesnem klubu Urška…………….……………................str.21Dvakratni svetovni prvak na obisku v Sloveniji……………………………..……..................str.22RAZVEDRILO…………………………………………………………………....................... str.23Rin-èin-èin……………………………………………………………………....…................. str.23Horoskop………………………………………………………………………..................... str.23Križanka………………………………………………………………...………….............. str.25Rebusi……………………………………………………………………...……...........…. str.26Jelovica: naj parèki……………………………………………………………............…..str.27Križanka z geslom……………………………………………………….…............ str.28, 29Dvosmerka z geslom…………………………………………………………........…. .str.30Pa še ena… ………………………………………………………………......……… str.31Šale…………………………………………………………………………...............str.32Kazalo......................................................................................................str.33