proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

stimulativno evidentiranje, predlaganje, zaposlovanje, spremljanje, ocenjevanje, in zdoločanjem nosilcev konkretnih nalog. S tem, ko postavljamo podlage SV, kot stalnoučeče se organizacije, odpira SV prostor novi disciplini, ki želi raziskati in pojasniti najboljuspešne izkušnje ustvarjanja, širjenja in uporabe znanja. Kot smo že v uvodu zapisali, seta disciplina predstavlja s skupnim imenom upravljanje znanja.Center za usposabljanje pripravi novo zaposlenega pripadnika SV na obvladovanjeosnovnih vojaških veščin. Te dejavnosti centra so vezane na izobraževanje iz dela in obnjem, funkcionalno usposabljanje doma in v tujini, redno športno vadbo, pohode invojaška tekmovanja, programe vojaških šol ter delovanje Centra za usposabljanje.Izobraževanje in usposabljaje je namenjeno stalni sestavi SV, vojni sestavi in vojakom naprostovoljnem služenju vojaškega roka in sicer tako znotraj SV, kot zunaj SV na ozemljuRS in v tujini.4.12 NADZOR IN ANALIZA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJAAnaliza potreb po izobraževanju, uspešnosti oblik izobraževanja in usposabljanja zahtevastrokovni nadzor uresničevanja načrtov in programov izobraževanja glede na realizacijo,uspešnost slušateljev, uspešnosti predavateljev in inštruktorjev, opravljene predpisanevsebine in finančne pokazatelje. S strokovnimi nadzori in analizami se prispeva k dvigukakovosti vseh zgoraj navedenih elementov procesa izobraževanja in usposabljanja ter kvečji storilnosti vseh udeležencev procesa. Prispeva tudi k izboljšanju organiziranja inorganizacije izobraževanja, postavitvi in dvigu standardov ter predpisov s tega področja.Nadziranje je v bistvu merjenje ali vsaj zanesljivo ocenjevanje uspešnosti organizacije,enote, skupine, posameznika. Merjenje je predpogoj za učinkovito obvladovanje, zamenedžment. Če so cilji stvarni in je merjenje kakovostno, pošteno, deluje spodbudno nasodelavce. Tekmovanje in zadovoljstvo zaradi dosežkov je globoko v večini ljudi – dobriizidi prinašajo zadovoljstvo, slabi spodbujajo kritičnost ter izboljševanje in zavzemanje zaboljše izide. To velja za objektivno merjenje, za skrbno izvedeno, pošteno ocenjevanje.Površno in pristransko ocenjevanje seveda ne prinaša nič dobrega, saj porajanasprotovanje, zamero, sumničenje, potem pa izmikanje ter pretvarjanje izidov alirazlogov zanje, skratka, nič dobrega (Tavčar, str. 51).Te razlike nikakor niso izključujoče v tem smislu, da izobraževanje in vzgajanje ne bi moglo inmoralo potekati kar najbolj povezano (Strmčnik, 2001, str. 81-82).15 Usposabljanje je v slovenski literaturi opisano kot proces razvijanja tistega znanja, sposobnosti inspretnosti, ki jih človek potrebuje pri opravljanju konkretnega dela (Možina, 1994, str. 502).Jereb je to definicijo dopolnil tako, da usposabljanje sestavljajo načrtovani programi, namenjenipovečanju uspešnosti posameznikov, skupin ali organizacije. Ker je večina strokovnihizobraževalnih programov namenjena več delovnim situacijam hkrati in ne le enemu delu vkonkretnem delovnem procesu, je strokovno usposabljanje nujno nadaljevanje procesapoklicnega izobraževanja (Jereb, 1998, str. 178).73