proučitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...

zagotavlja kontinuirano pridobivanje vojaških poklicnih kvalifikacij, dopolnjevanje znanj inobvladovanje veščin ter ohranjanje in razvijanje sposobnosti za opravljanje vojaškedolžnosti. Vojaško strokovno izobraževanje in usposabljanje častnikov, podčastnikov,vojakov, vojaških uslužbencev in civilnih oseb v SV se sedaj izvaja predvsem v sklopuvojaškega šolstva v PDRIU.S pravilno oblikovanim in organiziranim sistemom napredovanja kadrov, pa tudi z ustreznoizobraženostjo in usposobljenostjo za opravljanje nalog, bo mogoče doseči tisto stopnjo,ki bo omogočala preglednost kadrovske problematike, pa tudi najmočnejšo oviro predkvarnim subjektivnim odločanjem. V nadaljevanju bo potrebna želja po produktnizaposlitvi, po primerni uporabi znanja, uveljavljanju sposobnosti in potencialov, seveda napodlagi načrtovanih dejavnosti. Kakovost sistema se bo zagotavljala tudi z obvladovanjemnjegovih elementov, kot so: izobraževanje 13 , vzgoja 14 , usposabljanje 15 , objektivno in13 Definicije izobraževanja ni mogoče veliko dopolniti. Običajno se poudarja, da je zavestnainterakcija med subjektom in objektom, v kateri gre za kompleksno spreminjanje človeka inusposabljanje za delo. V vsakodnevnem govoru pravimo, da je izobražen tisti, ki je opraviltemeljito šolanje in višjo poklicno usposabljanje ali pa pripada uglednemu stanu. V ospredjuizobraževanja so bolj njegove posledice oziroma nameni kot pa vprašanje, kaj je izobraževanjein kako potekajo njegovi procesi. Izobraževanje naj bi• omogočilo mladim, da kritično in samostojno osvojijo temeljna védenja, zlasti pa razvijajoznanja, sposobnosti, spretnosti, navade in vrednote za kompetentno, odgovorno inustvarjalno poklicno, osebno in družbeno delovanje,• pomagalo oblikovati razumevanje življenjskega smisla posameznika ter skupnosti,razumevanje sveta in življenja sploh, s kritično izraženim in odgovornim odnosom doodtujevanja oziroma heteronomnosti na socialnem, ekonomskem, znanstvenem inkulturnem področju,• razvijalo kulturne načine življenja, vedenja in dela, strpnost in demokratičnost dokakršnekoli drugačnosti,• podpiralo odgovorno uresničevanje človeka kot socialnega in osebnega, racionalnega invrednotnega bitja v določeni zgodovinski situaciji (Strmčnik, 2001, str. 67-68).14 Čeprav vzgoje in izobraževanja v praksi ni mogoče ločevati, saj je težišče zdaj na enem zdaj nadrugem, pa so med njima na teoretični ravni v posameznostih, zlasti v ciljih in metodičnihpogledih, vendarle precejšnje razlike. Didaktiki, tudi Šilih (1961, str. 14), jih vidijo predvsem vnaslednjem:• človek se izobražuje tako dolgo, kot živi, vzgoja pa je praviloma sklenjena, ko človekodraste, zato je vzgajanje odraslih težavnejše;• težišče vzgoje je predvsem v družini, izobraževanja pa v posebnih institucijah;• pri vzgoji gre predvsem za vrednote, pri izobraževanju pa za znanstvena spoznanja;• izobraževanje je praviloma samoodločujoče, vzgoja je pogosteje od zunaj vrinjena invodena;• izobraževanje sledi interesom posameznika kot vzgoja;• izobraževanje je manj podvrženo ponarejanju in dogmatiziranju kot vzgoja;• pri izobraževanju so posredniki učne vsebine, pri vzgoji je najpomembnejši vzgled;• izobraževanje meri predvsem na razum, vzgajanje na čustva;• izobraževanje ima več značilnosti dela, katerega rezultati so prej vidni kot pri vzgoji;• za razliko od vzgoje, ki je namenjena množicam, zveni pojem izobraževanja nekolikoelitarno, kdor da kaj nase, se raje kot z vzgojenostjo ponaša z izobraženostjo;• izobraževanje je bolj v ospredju in razdejano, npr. izobraževalno načrtovanje,izobraževalna ekonomija, izobraževalna politika, izobraževanje odraslih, starejših ipd.;• za razliko od vzgoje, ki v bistvu izraža odnose moči, tudi represivne, med ljudmi, zlastiodraslih nad mladimi, pojem izobraževanja teh odnosov ne implementira.72