pogovori v pisarnah <strong>in</strong> nerealnimi željami. Zelo verjetno je, da bo nastala razlika medresničnimi <strong>in</strong> ciljnimi oboroženimi <strong>sil</strong>ami. Če se je nekoč poveljnik sam brez pomoči štabase lahko odločal o izvedbi nalog, je to sedaj nemogoče brez strokovnih služb štaba(Tanasković, 1972). S takšnim pristopom bi dobili »improvizirane oborožene <strong>sil</strong>e«, ki bibile podvržene pogostim reorganizacijam, z vsemi negativnimi posledicami tako v pogledubojne pripravljenosti kot tudi pripravljenosti oboroženih <strong>sil</strong> za vodenje oboroženega boja,kar je temeljni smisel <strong>in</strong> namen obstoja oboroženih <strong>sil</strong>.4.10 NAČRTOVANJE RAZVOJA IN PRIPRAVA ANALIZ KADROVSKIHPOTENCIALOV IN SISTEMOVRazvijanje najprimernejših kadrovskih tehnik <strong>in</strong> metod zahteva projektiranje <strong>in</strong>usmerjanje razvoja kadrov, njihove karierne poti, predvsem pa sodelovanje priizboru <strong>in</strong> usmerjanju. Zavedati se moramo, da je razvoj kadrov premišljeno urejenproces obravnave kadrovskih postopkov za dosego strokovnega, delovnega <strong>in</strong>osebnostnega razvoja zaposlenih. Sprejemanje pravilnih odločitev o ljudeh je odločilno zaorganizacijo. Pomagamo si lahko s projektiranjem <strong>in</strong> usmerjanjem <strong>in</strong>formacijskega<strong>sistema</strong> pri oblikovanju <strong>in</strong> usklajevanju mirnodobnih formacij SV. SV mora imetien povezan <strong>in</strong>formacijski sistem. Ta sistem mora omogočiti sprejemanje poslovnediagnoze, poslovne strategije <strong>in</strong> poslovnih odločitev. To je nov <strong>in</strong> zelo drugačenpogled na pomen <strong>in</strong> namen <strong>in</strong>formacij, ki se uporabijo za utemeljitev delovanja vprihodnosti <strong>in</strong> ne za razčlenjevanje tega, kar se je zgodilo v preteklosti. Natosledijo priprava <strong>in</strong> ažuriranje kataloga dolžnosti ter analiza notranjih <strong>in</strong> zunanjihkadrovskih virov. Nujni sta priprava <strong>in</strong> postavitev <strong>sistema</strong> za voden <strong>in</strong> usmerjenrazvoj kadrov, <strong>in</strong> sicer zaradi optimalne uskladitve načrtov razvoja kadrov terstrategije razvoja SV, pa tudi načrtovanja potrebnih korektivnih ukrepov. Prioblikovanju formacijskih dolžnosti kreativnega tipa, moramo v prihodnje izhajati izprocesnega modela organizacije SV na najvišji ravni.4.11 NAČRTOVANJE IZOBRAŽEVANJAZa razvoj SV je zelo pomembno, da ima dober izobraževalni sistem. Izobraževanje seznotraj SV povezuje domala z vsemi področji, zlasti ko gre za ugotavljanje potreb poizobraževanju, planiranju <strong>in</strong> programiranju izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja, pripravi <strong>in</strong>izvedbi izobraževanja, vrednotenju izobraževanja <strong>in</strong> podobno. Izobraževanje jedolgotrajen <strong>in</strong> načrtovan proces razvijanja posameznikovih znanj. Izobrazba oziromaznanje je ključni dejavnik uspešnosti na vseh ravneh družbenega <strong>sistema</strong>, tako tudi za SV.Po drugi plati pa je vezano izobraževanje tudi na ustanove izven SV (doma <strong>in</strong> v tuj<strong>in</strong>i). Tepovezave so prisotne <strong>in</strong> zanimive zlasti glede na zadovoljevanje oziroma izpopolnjevanjepotrebnih pogojev za napredovanja, pridobivanje novih znanj povezanih z obstoječim<strong>in</strong>ovimi orožji, opremo ali postopki dela, iskanje skupnih <strong>in</strong> racionalnih rešitev pri70
izobraževanju, izvajanje zahtevnejših specialnih oblik izobraževanja <strong>in</strong> uvajanje novihtehnologij izobraževanja. Ključni dejavnik uspeha SV so njeni pripadniki, ki s svojimznanjem predstavljajo človeški kapital.Izkušnje so že davno potrdile, da so uspehi v kriznih razmerah, še bolj pa v vojni,sorazmerni s sposobnostmi častnikov, ki poveljujejo enotam. To pomeni, da častniki nemorejo doseči uspeha v boju s »čarobno paličico« svojega talenta, če se ne usposobijo <strong>in</strong>ne pridobijo dovolj izkušenj v svoji karierni poti. Zavedati se moramo, da častnikaoziroma profesionalca, ki obvladuje vsa specialistična znanja <strong>in</strong> pripadajoče vešč<strong>in</strong>e, ki jihprofesionalec mora imeti, ne moremo dobiti na trgu dela. To vedenje je pomembno, sajneposredno vpliva na uč<strong>in</strong>kovitost zagotavljanja nacionalne varnosti Republike Slovenije <strong>in</strong>uveljavljanja ter obrambe njenih <strong>in</strong>teresov v mednarodni skupnosti.Oborožene <strong>sil</strong>e spadajo v tiste družbene organizacije, ki imajo v odnosu do drugihorganizacij svoje specifičnosti. Izvršujejo posebne naloge, v posebnih pogojih <strong>in</strong> zaraditega morajo organizirati svoje življenje <strong>in</strong> delo v skladu s temi pogoji <strong>in</strong> nalogami. To jerazlog, zaradi katerega so v odnosu do drugih družbenih organizacij v OS nastale velikerazlike v sistemu izobraževanja <strong>in</strong> usposabljanja (Tankosić <strong>in</strong> Vukad<strong>in</strong>ović, 1981, str. 49-50).SV <strong>in</strong> MO so negotova naslednja stanja (vir lasten):−−−−V preteklosti se od vojaka oziroma častnika ni zahtevalo veliko znanja. Za vojaka jebilo važno, da se je znal premikati po bojišču, od častnika pa, da je znalpoveljevati vojaku, enoti v napadu ali obrambi.SV je doslej uporabljala <strong>in</strong>formacijsko tehnologijo za optimiziranje delovnegamesta <strong>in</strong> povezav med delovnimi mesti, procesi so se organizirali okoli tehnološkihdosežkov, ne pa okoli ljudi <strong>in</strong> njihovega znanja.Z vstopom v Nato <strong>in</strong> EU se SV povezuje v bilateralne <strong>in</strong> multilateralne enote, zatose mora prilagajati potrebam okolja. Sodobni menedžment MO <strong>in</strong> SV moraobvladati komuniciranje, aktivno mora iskati možnosti <strong>in</strong> priložnosti, premišljenotvegati ter uvajati spremembe <strong>in</strong> izboljšave. Menedžment SV se mora seznaniti znovostmi <strong>in</strong> spremembami obrambnega <strong>sistema</strong>, ki jih pr<strong>in</strong>ašajo povezave,poskrbeti za ustrezna znanja pripadnikov SV.Z globalizacijo vojaškega prostora, z uvajanjem novih izpopolnjenih oborožitvenihsistemov, vojaških sporočilnih sistemov, tudi povezav z Natom, s sistemompoveljevanja <strong>in</strong> kontrole, ki na taktični ravni zagotavlja skupno sliko bojišča, prikazlastnih <strong>sil</strong> <strong>in</strong> sistem identifikacije. Zaradi vsega tega se v SV povečuje potreba povisoko izobraženih <strong>in</strong> dobro usposobljenih oziroma izurjenih pripadnikih SV, ki sosposobni kreativno, timsko delati, se hitro prilagajati na bojišču <strong>in</strong> sprejemati bojneodločitve glede na položaj posameznika ali enote v boju.Izobraževanje <strong>in</strong> usposabljanje posameznikov predstavlja pripravo pripadnikov SV zaopravljanje novih dolžnosti na katere bodo razporejeni <strong>in</strong> za izboljšanje kvaliteteopravljanja delovnih nalog na delovnem mestu, tako v vojni kot v miru. Usposabljanje71
- Page 1 and 2:
UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3:
IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7:
SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9:
4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13:
V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15:
−predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17:
sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19:
2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21:
Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23:
predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25:
usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27:
Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29:
Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101: 7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103: 7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105: Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107: 8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109: Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111: Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113: Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115: V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117: Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119: Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121: članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123: Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125: fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127: podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129: pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN