prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ... prouÄitev in zasnova izobraževalnega sistema oboroženih sil v ...
Pri tehnologiji terminalskih strežnikov prevzame aplikacijski strežnik Citrix nase delovanjeaplikacije ter neposreden dostop do stvarnih podatkov, nameščenih na bazičnih strežnikih.Uporabniku ostane predstavitvena raven. Na njegovi postaji se aplikacija ne izvaja več; nanjej ni več stvarnih podatkov (npr. datotek, zemljevidov ipd.), ni pomožnih programov zanastavitev delovanja aplikacije in tudi tiskanje ne poteka več. Aplikacija ni več povezanana delovno postajo (ni je treba nameščati na delovne postaje!), temveč samo nauporabniško ime.Zaščita, ki je na množici običajnih postaj skoraj ni mogoče namestiti, se vzpostavi naterminalskem strežniku, ki je varovan (1) fizično, (2) z varnostnimi pravili, (3) na ravnizaprtega datotečnega sistema NTFS in (4) le z dodeljevanjem aplikacije oziroma njenepredstavitvene ravni namesto Windows Shell kot v primeru običajne postaje.Dodaten razlog za uvedbo tehnologije je ekonomičnost, znotraj standardov TCO in ROI:instalacija in distribucija novih različic aplikacij nista nujni, uporabne so tudi stare postaje,omogočena je uporaba odjemalcev, prehod na pogoje potjevanja sočasnega uporabnikaprogramske opreme in drugo.Drugi razlogi so še: večja zanesljivost delovanja (aplikacija deluje hkrati na treh strežnikih)in porazdeljeno delovanje, razširljivost, učinkovitejša pomoč uporabnikom, možnostnadzora, boljši izkoristek slabših ali manj zanesljivih zvez (npr. ISDN) in ne nazadnje tudiv celoti kriptirani promet TCP/IP med postajo in aplikacijskimi strežniki (Primožič, 2007a,str. 53).Vprašanja zaščite informacijskih virov v omrežju so razdeljena na več slojev. Zato zazaščito aplikacijskega strežnika (še posebej strežnika Windows 2000) in predvsempodatkov, ki jih na njemu obdelujemo, ni preprostih ukrepov, ker se zaščita razteza naskoraj vse ravni OSI: fizično varovanje pristopa do opreme, varovanje omrežja,operacijskega sistema in aplikacij − tudi aplikacija mora biti zanesljiva in ne smeomogočati dejanj, ki bi ogrožala varnost podatkov.Velja nekaj temeljnih načel, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju ter vrednotenjuzaščite in varnosti delovanja aplikacijskega strežnika (znotraj zaščite vsegainformacijskega sistema). Ena temeljnih zahtev varnosti informacijskega sistema je, dasistem uporabniku ne sme omogočati več, kot le-ta za delo potrebuje.Razvojinformacijskega in komunikacijskega sistema za potrebe obrambe in kriznegaupravljanja pomeni nadgradnjo sistema v enoten, varen, zanesljiv in visoko zmogljivsistem, ki bo zagotavljal neprekinjeno delovanje v primeru kriznih dogodkov. Sistem morazagotavljati učinkovito upravljanje in nadzor komunikacijskega in informacijskega sistema,integrirane sistemske kontrole ter zagotavljanje zmogljivosti za odzivanje obinformacijskih incidentih. Takšen sistem bo zagotavljal visoko stopnjo zanesljivosti inzmogljivosti ter varno obdelavo podatkov različnih stopenj tajnosti (Primožič, 2007a, str.54).40
4 KADROVSKI SISTEM MINISTRSTVA ZA OBRAMBO INSLOVENSKE VOJSKEVojaški dejavniki predstavljajo v vseh državah enega največjih in zapletenih kadrovskihsistemov. Pri načrtovanju velikosti in strukture ustreznih kadrov se zato srečujemo zzapletenimi vprašanji, povezanimi z ravnanjem s človeškimi viri v MO in SV.Kadrovski sistem je z obrambnega vidika sistem sorazmerno izolirane množice elementov,ki so med seboj povezani v delujočo celoto za doseganje ciljev obrambe ozemlja RS.Odnosi in povezave med elementi določajo dejavnosti in njihove lastnosti terkarakterizirajo delovanje sistema. Struktura sistema je oblikovana z razporeditvijoelementov, kar predstavlja njegovo notranjo ureditev. Elementi nastopajo v procesih, zatolahko zagotovi potrebne učinke procesna organizacija lahko. V procesih morajo bitizagotovljena spremljanje, usmerjanje in načrtovanje vseh kadrovskih dejavnostimenedžmenta in strokovne kadrovske službe ter posameznika, odgovornega za svojrazvoj.Sistem izhaja iz temeljnih izhodišč, v katerih so opredeljeni cilji, še posebno prednostnicilji kadrovske politike, zahtevati in omogočiti mora pripravo razvojnih dokumentov innačrtov. Vse delo mora sloneti na kakovostnih podatkih, pravočasnem pristopu in iz tegaizhajajočih ukrepih.Sistem mora vključevati karierni sistem, strokovno opravljanje službenih razgovorov inocenjevanja zaposlenih oziroma vključenih v sistem. Metode spremljanja in ocenjevanjazaposlenih so področje, ki predstavlja glede na rezultate v drugih vojskah poseben izziv inima poseben pomen za menedžment človeških virov, ki mora zagotoviti, da imajozaposleni potrebna znanja in spretnosti za trenutno operativno opravljanje dela in za delov prihodnosti.4.1 NALOGE KADROVSKE FUNKCIJE V SLOVENSKI VOJSKIKadrovska funkcija se je v preteklosti najbolj spreminjala in pridobivala na pomenu. Nanjeno pospešeno uveljavljanje sta vplivala spremenjena vloga in pomen človeka vreprodukcijskem procesu. V teoriji in praksi so postopno prihajali do spoznanja, da ječlovek s svojim znanjem in sposobnostmi ter motiviranostjo najpomembnejši proizvodniustvarjalec. Vloga in pomen človeka sta se še zlasti spreminjala in krepila v dinamičnempovojnem gospodarskem razvoju (Ivanko, 2006, str. 84).Naloge kadrovske funkcije so (Primožič, 2007b, str. 41-42):a. omogočiti razmere za uresničevanje kadrovskih strokovnih nalog in zagotovitiinformatizacijo procesov;41
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 48 and 49: Obveznosti Slovenije - kot članice
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99: −−−−−izobraževanje pred
4 KADROVSKI SISTEM MINISTRSTVA ZA OBRAMBO INSLOVENSKE VOJSKEVojaški dejavniki predstavljajo v vseh državah enega največjih <strong>in</strong> zapletenih kadrovskihsistemov. Pri načrtovanju velikosti <strong>in</strong> strukture ustreznih kadrov se zato srečujemo zzapletenimi vprašanji, povezanimi z ravnanjem s človeškimi viri v MO <strong>in</strong> SV.Kadrovski sistem je z obrambnega vidika sistem sorazmerno izolirane množice elementov,ki so med seboj povezani v delujočo celoto za doseganje ciljev obrambe ozemlja RS.Odnosi <strong>in</strong> povezave med elementi določajo dejavnosti <strong>in</strong> njihove lastnosti terkarakterizirajo delovanje <strong>sistema</strong>. Struktura <strong>sistema</strong> je oblikovana z razporeditvijoelementov, kar predstavlja njegovo notranjo ureditev. Elementi nastopajo v procesih, zatolahko zagotovi potrebne uč<strong>in</strong>ke procesna organizacija lahko. V procesih morajo bitizagotovljena spremljanje, usmerjanje <strong>in</strong> načrtovanje vseh kadrovskih dejavnostimenedžmenta <strong>in</strong> strokovne kadrovske službe ter posameznika, odgovornega za svojrazvoj.Sistem izhaja iz temeljnih izhodišč, v katerih so opredeljeni cilji, še posebno prednostnicilji kadrovske politike, zahtevati <strong>in</strong> omogočiti mora pripravo razvojnih dokumentov <strong>in</strong>načrtov. Vse delo mora sloneti na kakovostnih podatkih, pravočasnem pristopu <strong>in</strong> iz tegaizhajajočih ukrepih.Sistem mora vključevati karierni sistem, strokovno opravljanje službenih razgovorov <strong>in</strong>ocenjevanja zaposlenih oziroma vključenih v sistem. Metode spremljanja <strong>in</strong> ocenjevanjazaposlenih so področje, ki predstavlja glede na rezultate v drugih vojskah poseben izziv <strong>in</strong>ima poseben pomen za menedžment človeških virov, ki mora zagotoviti, da imajozaposleni potrebna znanja <strong>in</strong> spretnosti za trenutno operativno opravljanje dela <strong>in</strong> za delov prihodnosti.4.1 NALOGE KADROVSKE FUNKCIJE V SLOVENSKI VOJSKIKadrovska funkcija se je v preteklosti najbolj sprem<strong>in</strong>jala <strong>in</strong> pridobivala na pomenu. Nanjeno pospešeno uveljavljanje sta vplivala spremenjena vloga <strong>in</strong> pomen človeka vreprodukcijskem procesu. V teoriji <strong>in</strong> praksi so postopno prihajali do spoznanja, da ječlovek s svojim znanjem <strong>in</strong> sposobnostmi ter motiviranostjo najpomembnejši proizvodniustvarjalec. Vloga <strong>in</strong> pomen človeka sta se še zlasti sprem<strong>in</strong>jala <strong>in</strong> krepila v d<strong>in</strong>amičnempovojnem gospodarskem razvoju (Ivanko, 2006, str. 84).Naloge kadrovske funkcije so (Primožič, 2007b, str. 41-42):a. omogočiti razmere za uresničevanje kadrovskih strokovnih nalog <strong>in</strong> zagotoviti<strong>in</strong>formatizacijo procesov;41
Change language