Obveznosti Slovenije – kot članice Nata – so opredeljene z Wash<strong>in</strong>gtonskim sporazumom,ki določa, da bodo članice posamično <strong>in</strong> kolektivno vzdrževale ter razvijale lastneobrambne <strong>sil</strong>e kot temelj za kolektivno obrambo (vir: Vlada RS, 2011)3.3.4 INFORMACIJSKA IN KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA V SLOVENSKIVOJSKIPridobitve <strong>in</strong> koristi razvoja ter uporabe nove komunikacijske <strong>in</strong> <strong>in</strong>formacijske tehnologijeomogočajo, da se vojaški model menedžmenta, ki je sedaj osred<strong>in</strong>jen na načrtovanje,nadzor <strong>in</strong> usklajevanje, nadgradi <strong>in</strong> zamenja s sodobnejšim. Ta model bo omogočiltemeljito spremembo delovnih postopkov, pa tudi nov sistemski pristop, ki bo usmerjen vustvarjanje razmer za kreativno delo zaposlenih <strong>in</strong> z zaposlenimi v MO <strong>in</strong> SV. Omogočenabo izboljšava komunikacije med zaposlenimi ter tako izmenjava pravih <strong>in</strong> točnih<strong>in</strong>formacij, zagotovljena bo ustrezna obveščenost zaposlenih <strong>in</strong> njihova motiviranost zastalno poglabljanje znanja.Razvoj <strong>in</strong>formacijske <strong>in</strong> komunikacijske tehnologije bo omogočal shranjevanje <strong>in</strong>prenašanje čedalje večje količ<strong>in</strong>e podatkov tudi v SV. Šele ko te podatke oplemenitimo znamenom <strong>in</strong> pomenom, postanejo uporabne <strong>in</strong>formacije. Tak <strong>in</strong>formacije nam bodoomogočile izvedbo različnih statističnih <strong>in</strong> drugih analiz. To bo realna podlaga, na kateri selahko ustanovi uč<strong>in</strong>kovit kadrovski <strong>in</strong>formacijski sistem v MO <strong>in</strong> SV. Samo takšen bo zbiral,hranil, obdeloval, analiziral <strong>in</strong> posredoval <strong>in</strong>formacije o zaposlenih. Podpiral bo strateškeodločitve, povezane z ravnanjem z ljudmi, pa tudi izvajanje vsakdanjih nalog na vsehravneh. Omogočil bo ocenjevanje dela <strong>in</strong> na podlagi povratnih <strong>in</strong>formacij sprotnoodpravljanje napak. Informacije <strong>in</strong> znanje so orodja sodobnega menedžmenta. Sodobnimenedžment MO <strong>in</strong> SV mora obvladati komuniciranje, aktivno mora iskati možnosti <strong>in</strong>priložnosti, premišljeno tvegati ter uvajati spremembe <strong>in</strong> izboljšave.Obvladovanje vojske kot formalne <strong>in</strong>stitucije vključuje samo po sebi vse tiste specifičneprobleme, ki so drugače značilni za obvladovanje vsake organizacije. Organizacijoobvladujemo najpopolneje takrat, kadar obvladujemo njene <strong>in</strong>formacijske vezi, vire<strong>in</strong>formacij, ki so potrebni za oblikovanje premis odločanja na vseh ravneh, tj. premise ociljih <strong>in</strong> premise o vzročnih povezanostih (Bučar, 1981, str. 206).Uporaba <strong>in</strong>formacijske <strong>in</strong> komunikacijske tehnologije v SV izhaja predvsem iz potrebe pouspešnem obvladovanju čedalje večjih količ<strong>in</strong> podatkov, ki se pojavljajo v procesunačrtovanja, organiziranja, izvajanja <strong>in</strong> kontrole v vojaškem sistemu. Pri tem gre zazbiranje <strong>in</strong> obdelavo podatkov za nemoteno delo ter za lažje sprejemanje odločitev vprocesu vodenja <strong>in</strong> poveljevanja v poveljstvih, enotah <strong>in</strong> zavodih kot podsistemih SV.Informacijska <strong>in</strong> komunikacijska oprema predstavlja ogrodje sodobnih komunikacijskih <strong>in</strong><strong>in</strong>formacijskih sistemov, sistemov za upravljanje z ognjem, izvidniških sistemov, sistemovza elektronsko bojevanje <strong>in</strong> sistemov za izvajanje <strong>in</strong>formacijskih operacij. Sistemi zapodporo vodenja <strong>in</strong> poveljevanja zagotavljajo izmenjavo podatkov znotraj celovitega38
<strong>sistema</strong> poveljevanja <strong>in</strong> kontrole. Slovenska vojska mora s stalnim posodabljanjemelektronske <strong>in</strong> komunikacijske opreme zagotoviti uč<strong>in</strong>kovitost <strong>in</strong> povezljivost zzavezništvom.Čedalje zmogljivejša <strong>in</strong>formacijska tehnologija <strong>in</strong> novo znanje kadrov postavljata pred SVzahtevo po več <strong>in</strong> kakovostnejših podatkih ter upravljanje teh podatkov. Čedalje boljnamreč prevladuje ugotovitev, da je treba podatke obravnavati <strong>in</strong> skrbeti zanje prav takokot za vse druge dejavnike organizacije (Primožič, 2007a, str. 51).3.3.4.1 Opis stanja <strong>in</strong>formacijske tehnologije v Slovenski vojskiInformacijska tehnologija SV je predvsem strežnik oziroma odjemalec (ang. Client/Server)zgradbe C/S. Predstavlja jo množica običajnih namiznih računalnikov oziroma delovnihpostaj, ki kot odjemalci dostopajo do osnovnih strežnikov (Oracle db, NetWare File, Pr<strong>in</strong>t& Authentication, MS Exchange mail, Solaris GIS DMR itn.).Uporabljeno je omrežje TCP/IP, ki po prepustnosti sega od kanala ISDN 1 *64 Kbit, preknajetih zvez 256 Kbit do omrežja 10 Mbit LAN. Delo poteka na delovnih postajah, nakaterih so nameščeni odjemalni programi, ki za svoje delovanje več<strong>in</strong>oma potrebujejonaštete strežnike. Podatkovna raven je tako centralizirana na strežnikih, uporabniška <strong>in</strong>predstavitvena pa na delovnih postajah. Postaja oziroma program na postaji neposrednodostopa do omenjenih podatkov <strong>in</strong> jih obdeluje, shranjuje, prikazuje ipd.Vsa <strong>in</strong>frastruktura je ločena od zunanjih omrežij, v središču te <strong>in</strong>frastrukture so bazičnistrežniki. Omrežje v <strong>in</strong>ternem smislu skoraj ni zaščiteno, saj so prav zaradi potrebe poneposredni dostopnosti do odjemalnih programov vsi strežniki na voljo vsem delovnimpostajam. Iz popolne odprtosti so izvzeti: zveze ISDN do vstopnih usmerjevalnikov,zaklepanje vrat na naslov postaje MAC <strong>in</strong> bazični strežniki v GŠSV, ki so dostopni lepostajam iz GŠSV. Delovne postaje so lokalno zaščitene le s poznavanjemadm<strong>in</strong>istratorskega gesla, ki pa je žal lahko dosegljivo, saj je shranjeno kar na postaji.Uporabnik se na postajo lahko prijavi lokalno ali prek strežnika NW e-Directory (NDS), kiza delovanje spet potrebuje lokalni uporabniški račun za dostop. Oblast na ravni lokalnepostaje je tako uporabniku preprečena le z njegovo pripadnostjo lokalni skup<strong>in</strong>i (Users), kiima omejene pravice. Ed<strong>in</strong>a ovira do popolne oblasti nad postajo je, da uporabnik ne ve,kako pridobiti te adm<strong>in</strong>istrativne pravice. Na delovni postaji ni fizičnih <strong>in</strong> varnostnihpravilnikov ali NTFS-varoval. Uporabniku so dostopne vse izmenljive spom<strong>in</strong>ske enote (CDdisketni pogon, CD-zapisovalnik, USB-disk ipd.) (Primožič, 2007a, str. 52).3.3.4.2 Razlogi za uvedbo nove tehnologijeZgornji opis razmer je dober pokazatelj nekaterih temeljnih razlogov za uvedbo vmesnegatira, ki uporabnika loči od podatkov. Uvedba vmesnega tira je upravičena, ne glede nauporabljeno tehnologijo za njegovo izvedbo. Vmesni tir je za nekatere namenskeprograme lahko term<strong>in</strong>alski strežnik, za druge pa strežniki java applet/servlet ipd.39
- Page 1 and 2: UNIVERZA V LJUBLJANIFAKULTETA ZA UP
- Page 3: IZJAVA O AVTORSTVU MAGISTRSKEGA DEL
- Page 6 and 7: SUMMARYSTUDY AND DESIGN OF THE ARME
- Page 8 and 9: 4.5.1 ZAKON O SLUŽBI V SV IN PRAVI
- Page 10 and 11: Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 12 and 13: V delu bo predmet proučitev in zas
- Page 14 and 15: −predlagal novo organizacijsko st
- Page 16 and 17: sistema. Težišče naloge bo vseka
- Page 18 and 19: 2 TEORETIČNE PODLAGE ORGANIZACIJE
- Page 20 and 21: Vplivni dejavniki izbire in rabe st
- Page 22 and 23: predstavljajo način legitimiranja
- Page 24 and 25: usklajevanje nasprotujočih si proc
- Page 26 and 27: Če naj bo vojska poslušno orodje,
- Page 28 and 29: Zgoraj navedene relacije bi morali
- Page 30 and 31: Vsako preoblikovanje vložkov v izi
- Page 32 and 33: politična« načela. Drugi sklop n
- Page 34 and 35: Ustava RS ureja le temeljna izhodi
- Page 36 and 37: in drugimi nesrečami ter na pravic
- Page 38 and 39: Mnoge države imajo obdobja miru v
- Page 40 and 41: Slika 6: Organizacija Slovenske voj
- Page 42 and 43: Sile nizke stopnje pripravljenosti
- Page 44 and 45: Vojska je združba z zelo centraliz
- Page 46 and 47: 3.3.3.2 Kakovost kadrovskega sistem
- Page 50 and 51: Pri tehnologiji terminalskih strež
- Page 52 and 53: . pripravljati podatke, ki služijo
- Page 54 and 55: Notranja organizacijska enota - 1 (
- Page 56 and 57: - Zakon o obrambi (ZObr) določa G
- Page 58 and 59: 4.5 DEJAVNOSTI, POVEZANE Z UVELJAVL
- Page 60 and 61: Slika 12: Organigram MO, oblikovan
- Page 62 and 63: zlivati v operativne. Za to morajo
- Page 64 and 65: dolžnost v poklicni skupini častn
- Page 66 and 67: Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 68 and 69: Podčastnik se mora kontinuirano iz
- Page 70 and 71: z doseganjem rezultatov. Od častni
- Page 72 and 73: znanje podrejenih. Izvaja naloge v
- Page 74 and 75: 4.6.1.4 Uresničevanje nalog kadrov
- Page 76 and 77: potrebnim za vojaško delovanje. Fo
- Page 78 and 79: Poslanstvo zagotavljanja kadrovske
- Page 80 and 81: pogovori v pisarnah in nerealnimi
- Page 82 and 83: zagotavlja kontinuirano pridobivanj
- Page 84 and 85: 4.13 SODELOVANJE IN USKLAJEVANJE Z
- Page 86 and 87: ena tretjina pa popolnoma neprimern
- Page 88 and 89: 6 ZAGOTAVLJANJE RAZMER ZA RAVNANJE
- Page 90 and 91: - Kakšen bo postopek uvajanja novo
- Page 92 and 93: da bo lahko zasedel ciljno delovno
- Page 94 and 95: Cilj ureditve sistema je uvesti mot
- Page 96 and 97: ) vojaška strokovna usposobljenost
- Page 98 and 99:
−−−−−izobraževanje pred
- Page 100 and 101:
7.2 KRALJEVINA BELGIJAOborožene si
- Page 102 and 103:
7.4 REPUBLIKA HRVAŠKATako kot drug
- Page 104 and 105:
Vojaško izobraževanje in usposabl
- Page 106 and 107:
8 ORGANIZACIJA SISTEMA IN ZASNOVA I
- Page 108 and 109:
Na tretjem mestu pa je znanje, ki j
- Page 110 and 111:
Že Marija Terezija je ustanovila T
- Page 112 and 113:
Šol za rezervne častnike je bilo
- Page 114 and 115:
V zadnjem letu se je popolnoma ukin
- Page 116 and 117:
Častniki se med službovanjem v SV
- Page 118 and 119:
Visoko šolstvo mora na vseh ravneh
- Page 120 and 121:
članicami, ki bi se integrirale v
- Page 122 and 123:
Naloga matične fakultete in drugih
- Page 124 and 125:
fakulteti v povezavi z drugimi viso
- Page 126 and 127:
podčastnikov in programi štabnega
- Page 128 and 129:
pedagoške dejavnosti, vojaške psi
- Page 130 and 131:
področjih, posebno pa na obrambnem
- Page 132 and 133:
10 PREVERITEV HIPOTEZDelo je dalo r
- Page 134 and 135:
11 PRISPEVEK RAZISKOVANJA K ZNANOST
- Page 136 and 137:
13 ZAKLJUČEKZ osamosvojitvijo je R
- Page 138 and 139:
so se spremembe zgodile v zelo krat
- Page 140 and 141:
Z znanjem pridobimo sposobnost ozir
- Page 142 and 143:
29. Kovač, Bogomir (1994). Menedž
- Page 144 and 145:
23. www.slovenskavojska.si/struktur
- Page 146 and 147:
Priloga 1: VPLIVNI DEJAVNIKI ORGANI
- Page 148 and 149:
Ministrstvoza okolje inprostorAgenc
- Page 150 and 151:
Priloga 4: MATRIKA ŠTABOV, POVELJS
- Page 152 and 153:
Priloga 6: MATRIKA TIPIČNIH DOLŽN
- Page 154 and 155:
MATRIKA TIPIČNIH DOLŽNOSTI V POVE
- Page 156 and 157:
Priloga 8: ORGANIGRAM FAKULTETE ZA
- Page 158 and 159:
Priloga 8b: ORGANIGRAM POVELJSTVA Z
- Page 160 and 161:
KARIERNE POTI V SLOVENSKI VOJSKIČA
- Page 162 and 163:
Priloga 10: PRILOGA I.A - NAZIVI V
- Page 164 and 165:
PRILOGA I.A - NAZIVI V SLOVENSKI VO
- Page 166 and 167:
Priloga 11: GENERACIJSKI PRILIVI IN
- Page 168 and 169:
Priloga 13: DIAGRAM POTEKA KADROVAN
- Page 170 and 171:
Priloga 15: DIAGRAM POTEKA PRIPRAVN